Časopis za pokrajino Posavje
3.12.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Tujcev je med nami za solidno občino

Objavljeno: Četrtek, 27.02.2020    Rubrika: NOVICE Redakcija
Graf-Delez-tujcev-po-obcini
POSAVJE – Na zadnji dan leta 2019 je v posavskih občinah prebivalo skupno 6.155 tujcev ali dobrih osem odstotkov vseh prebivalcev (76.341) v šestih posavskih občinah. Največji delež predstavljajo tujci tretjih držav, a ne s Kosova, kot velja širše prepričanje, pač pa iz Bosne in Hercegovine (BiH).

Ker smo bili v preteklih mesecih večkrat priča javno izraženim mnenjem, ki so obenem izzvenela kot opozorilo, da število priseljenih tujcev na območju Posavja strmo (nekontrolirano) narašča, kar bi lahko postopoma privedlo do tega, da bo število teh doseglo ali preseglo število matičnega prebivalstva na posameznem območju, smo z namenom preverjanja njihovega dejanskega števila in državljanstev podatke pridobili z Direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo pri Ministrstvu za notranje zadeve. Upravne enote namreč s temi podatki ne razpolagajo oziroma vodijo s tujci upravne postopke ob prijavi bivanja, medtem ko je naloga navedenega direktorata med drugim dnevno spremljanje in urejanje gibanja migracij, odločanje o prošnjah za mednarodno zaščito in vzpostavljanje vključevanja tujcev v slovensko družbo. Sicer se število tujih državljanov, predvsem tistih, ki pridobijo dovoljenje za bivanje za čas zaposlitev, tako rekoč dnevno spreminja, a so ta variiranja tako zaradi njihovih odjav kot prijav izredno nizka.

Tujci, ki prebivajo na območju Slovenije, so vodeni in razvrščeni v registru tujcev po tipu države, katere državljani so, to je, ali so priseljeni iz t. i. Evropskega gospodarskega prostora in Švice (EGPŠ) ali tretjih držav, ki niso članice Evropske unije. Iz registra je razvidno, da je na dan 31. 12. 2019 na območju Posavja bivalo skupno 6.155 tujcev, od tega 2.859 tujcev z začasnim prebivališčem (2.268 moških, 591 žensk) in dobrih 400 več oz. 3.296 tujcev s stalnim prebivališčem (2.131 moških, 1.165 žensk). Delež tujcev v skupnem številu prebivalstva v Posavju znaša 8,06 %.

Brežice: največ Bosancev in Hrvatov

Graf-Obcina-Brezice-tujci
Na območju občine Brežice je na zadnji dan leta prebivalo 717 tujcev z začasnim prebivališčem (527 moških, 190 žensk) in 933 tujcev s stalnim prebivališčem (527 moških, 406 žensk). Skupno 1.650 oseb s tujim državljanstvom (1.054 moških, 596 žensk) predstavlja 6,79 % prebivalstva (24.288) na območju občine. Med tujci največjo populacijo predstavljajo državljani Hrvaške (skupno 491) ter Bosne in Hercegovine (540), skupno jih je 1.031. Hrvaški državljani prednjačijo po številu oseb z urejenim stalnim prebivališčem, medtem ko je Bosancev največ po številu oseb z začasnim prebivališčem v občini. Hrvaških državljanov s stalnim prebivališčem je 353, pri čemer naj kot zanimivost še navedemo, da je več žensk (188) kot moških (165). Začasno prebivališče ima prijavljenih 138 hrvaških državljanov (80 moških in 58 žensk). Kot že omenjeno, je obratna situacija pri državljanih BiH, ki imajo urejeno stalno prebivališče. Teh je skupno 250, od tega 193 moških in 57 žensk, medtem ko ima prijavljeno začasno prebivališče kar 290 državljanov BiH, med njimi 236 moških in samo 54 žensk. Na tretje mesto se po številu uvrščajo državljani Kosova, teh je skupno 294. Od tega jih ima stalno prebivališče urejeno 117 (65 moških, 52 žensk), 77 pa začasno prebivališče (59 moških, 18 žensk). Med močnejšimi skupinami v brežiški občini živečih tujcev naj omenimo še državljane Srbije, 48 (23 moških, 25 žensk) jih ima prijavljenih stalno in 91 (73 moških, 18 žensk) začasno prebivališče; državljane Severne Makedonije, ki jih je skupno 69, 48 s stalnim in 21 z začasnim prebivališčem, ter 42 državljanov Bolgarije, 15 s stalnim in 27 z začasnim prebivališčem. Sicer pa imajo na območju občine Brežice prijavljeno prebivališče državljani iz več kot 40 držav sveta, če izpostavimo na tem mestu nam bolj oddaljene države, so to ZDA, Kostarika, Nigerija, Nova Zelandija, Trinidad in Tobago, Izrael, Filipini, Dominikanska republika, Libanon, Kitajska, Čile, Malta, Egipt, Indonezija, Šrilanka idr.

Krško: največ Bosancev in Kosovcev

Graf-Obcina-Krsko-tujci
Skupno 2.864 tujih državljanov, ki imajo na območju občine Krško bodisi stalno bodisi začasno prebivališče, predstavlja 10,87 % celotnega prebivalstva občine (26.328). Stalno prebivališče na območju krške občine ima urejeno 1.531 tujih državljanov, 1.016 moških in 515 žensk, medtem ko je imelo konec leta prijavljeno začasno prebivališče 1.333 tujcev, od tega 1.098 moških in 235 žensk. V krški občini tako po pridobljenem stalnem kot začasnem prebivališču prednjačijo državljani BiH, teh je skupno kar 1.371, ali za dobrih 500 več, kot je po številu državljanov Kosova, ki jih je skupno 836. Stalno prebivališče v občini Krško ima prijavljeno skupno 645 Bosancev in Bosank (498 moških, 147 žensk), začasno prebivališče pa skupno 726 državljanov BiH, od tega 641 moških in 85 žensk. Skupno 557 državljanov Kosova (344 moških, 213 žensk) ima pridobljeno stalno prebivališče, 279 pa začasno prebivališče (193 moških, 86 žensk). Med tu živečimi tujci po številu tretjo skupino predstavljajo državljanke in državljani Srbije, teh je skupno 238. S stalnim prebivališčem jih je razmeroma malo, le 51 (36 Srbov in 15 Srbkinj), medtem ko ima začasno prebivališče prijavljenih 171 Srbov in 16 Srbkinj. Razmeroma majhen delež prebivalstva predstavljajo državljani Severne Makedonije in sosednje Hrvaške. Severnih Makedoncev je skupno le 88, od tega 70 s prijavljenim stalnim prebivališčem (39 moških, 31 žensk) in 18 z začasnim prebivališčem (12 moških, 6 žensk), medtem ko ima stalno prebivališče prijavljeno skupno 91 Hrvatov in Hrvatic (51 moških, 40 žensk), začasno prebivališče pa 61 (46 moških in 15 žensk). V primerjavi z brežiško občino sestava tujcev v krški občini po državljanstvih ni tako pisana, med najbolj »eksotičnimi« državami pa najdemo med drugim Kambodžo, Kolumbijo, Kenijo, Južno Afriko, Madagaskar idr.

Sevnica: največ Bosancev in Srbov

Graf-Obcina-Sevnica-tujci
Na območju občine Sevnica prebiva domala enak delež tujcev s prijavljenim stalnim in začasnim prebivališčem. Stalno prebivališče ima prijavljenih 709 tujcev, od tega 526 moških in 183 žensk, začasno prebivališče pa deset tujcev več, to je 719 (583 moških, 136 žensk). Delež tujih državljanov (1.428), živečih na območju občine Sevnica, znaša 8,19 % od skupnega števila prebivalstva (17.415). Po državljanstvu so tudi v sevniški občini najmočneje zastopani državljani BiH, skupno jih je 891. 450 jih je pridobilo stalno prebivališče, od tega 356 Bosancev in 94 Bosank, začasno prebivališče pa ima prijavljenih 362 moških in 79 žensk. Po številu se na drugo mesto uvrščajo državljani Srbije, ki jih je skupno 175. Sicer jih ima stalno prebivališče prijavljenih zgolj 60 (56 moških, 4 ženske), medtem ko ima začasno prebivališče prijavljenih 100 Srbov in 15 Srbkinj. Tretjo skupino predstavljajo državljani Kosova, ki jih je skupno 104. 54 jih ima prijavljenih stalno prebivališče (33 moških, 21 žensk), začasno pa domala enako število – 50 (40 moških, 10 žensk). Poleg navedenih je v občini Sevnica na dan 31. 12. 2019 živelo 45 državljanov Hrvaške in 60 Severne Makedonije. 25 Hrvatov in 10 Hrvatic ima prijavljeno stalno prebivališče, 7 Hrvatov in 3 Hrvatice pa začasno prebivališče, medtem ko ima stalno prebivališče na območju občine prijavljeno 42 Severnih Makedoncev (22 moških, 20 žensk), 18 pa začasno prebivališče (10 moških, 8 žensk). V primerjavi z ostalimi občinami velja v sevniški izpostaviti relativno visok delež državljanov Ukrajine, saj je teh domala enako število kot zgoraj navedenih Hrvatov, skupno jih je namreč kar 40 (v brežiški občini 9 in v krški 18). Stalno prebivališče jih ima sicer prijavljenih devet (8 Ukrajincev, 1 Ukrajinka), začasno prebivališče pa kar 30 Ukrajincev in Ukrajinka, v primerjavi z ostalimi občinami pa je tudi višji delež državljanov Bolgarije, ki jih je 30, od tega je stalno prijavljenih 13 in začasno 17. Tudi struktura tujcev je v sevniški občini izredno umirjena, povečini tujci prihajajo iz držav EU ali z območja nekdanje Jugoslavije, med tistimi, ki izstopajo od teh območij, pa so po en Belorus in Južnoafričan ter Malezijka, Tunizijka in Venezuelka.

V manjših občinah nizko število tujcev

V skupnem številu prebivalstva (4.366) v občini Radeče priseljeni tujci, teh je 150, predstavljajo 3,34 % prebivalstva občine. Stalno prebivališče ima urejenih 85 tujcev, od tega 44 moških in 41 žensk, začasno bivališče pa ima 46 moških in 19 žensk. Največ je državljanov BiH, skupno 77, od tega ima stalno prijavljeno bivališče 21 moških in 11 žensk, začasnega pa 34 moških in 11 žensk. Po številu tujcev sledijo priseljenci s Kosova, teh je skupno 24, in sicer 18 (10 moških, 8 žensk) s prijavljenim stalnim prebivališčem in 6 z začasnim (3 moški, 3 ženske). Poleg 15 državljanov Srbije, od tega 10 (po 5 moških in žensk) s stalnim prebivališčem, in 11 državljanov Severne Makedonije, od tega deset s stalnim prebivališčem (3 moški, 7 žensk), se število tujcev giblje med 1 in 2 iz posamezne države, priseljeni pa so iz Nemčije, Romunije, Dominikanske republike, Kube, Kolumbije in drugih držav.

Najmanj državljanov tujih držav imata na svojih območjih najmanjši posavski občini Bistrica ob Sotli in Kostanjevica na Krki. V Bistrici ob Sotli je imelo konec leta prijavljeno začasno prebivališče 6 tujcev (4 moški, 2 ženski), stalno prebivališče pa 18 tujcev (7 moških, 11 žensk), kar predstavlja 1,69 % vsega prebivalstva (1.414). Med tujci s stalnim prebivališčem jih je največ z državljanstvom BiH (7) ter hrvaškim državljanstvom (6), sicer pa na območju občine prebivata tudi 2 Nemca, Kosovec, Avstrijec, Poljak, Srb, Hrvat in Mehičan. V Kostanjevici na Krki imajo skupno 39 tujcev, kar predstavlja 1,54 % vsega prebivalstva (2.530). Stalno prebivališče ima prijavljeno 20 tujcev (11 moških in 9 žensk), začasno pa 19 tujcev (10 moških in 9 žensk). Državljanov BiH je skupno 13 (9 moških, 4 ženske), od tega 9 s stalnim prebivališčem (5 moških, 4 ženske), začasno prijavljeno bivališče pa imajo 4 Bosanci. Podobno število – 11 – je tudi državljanov Kosova, od tega imajo 4 moški stalno prebivališče, 4 Kosovci in 3 Kosovke pa začasno prebivališče. Med ostalimi posameznimi tujci v Kostanjevici na Krki najdemo še priseljence s Hrvaške, Srbije, Portugalske, Severne Makedonije, Anglije, Nemčije, Črne gore, Belorusije in Kanade.

Največ tujcev v krški občini

Kot je razvidno iz prejšnjih podatkov, najvišji odstotek tujih državljanov v Posavju živi v občini Krško (10,87 %), najnižji pa v občini Kostanjevica na Krki (1,54 %). Po občinah je največ živečih državljanov BiH, skupno 2.899 (1.393 s stalnim prebivališčem in 1.506 s prijavljenim začasnim prebivališčem), znatno manj državljanov Kosova, in sicer skupno 1.170 (751 s prijavljenim stalnim prebivališčem in 419 s prijavljenim začasnim prebivališčem), državljanov Hrvaške je skupno 635 (424 s stalnim prebivališčem in 211 z začasnim prebivališčem), 571 državljanov Srbije (172 s stalnim prebivališčem, 399 z začasnim) ter 230 državljanov Severne Makedonije (172 s stalnim prebivališčem ter 58 z začasnim prebivališčem).

Ob tem lahko torej ugotovimo, da v naši regiji živi skoraj desetina tujih državljanov, ki v skupnem številu predstavljajo seštevek prebivalcev dveh posavskih občin (Radeče in Bistrica ob Sotli) oziroma bi lahko tvorili četrto največjo občino po številu prebivalcev v regiji, saj s številko prek 6.000 zadostujejo celo formalnih zahtevam (5.000) za ustanovitev občine. Seveda gre le za igro številk, za katerimi pa stojijo ljudje z različnimi usodami, ki so jih privedle živet v naše kraje. Med njimi so taki, ki so že popolnoma in zdavnaj vključeni v naše skupnosti, kateri s svojimi sposobnostmi in delom prispevajo pomemben delež, pa tudi taki, ki se ne želijo in ne nameravajo prilagoditi našemu okolju, pač pa predvsem izkoriščajo možnosti, ki jim jih širokosrčno nudi naša družba. Za natančnejši vpogled v pozitivne in negativne vidike priseljevanja tujcev v Posavje pa bo potrebna obširnejša analiza, ki pa je mogoča le s sodelovanjem tako državnih kot lokalnih institucij. Tokrat je bil naš namen (v skladu z uredniško politiko Posavskega obzornika) zgolj ugotoviti stanje na tem področju in tako dopolniti sliko naše regije, saj se nam zdi prav, da njeni avtohtoni prebivalci vemo, s kom živimo.

Avtor: Bojana Mavsar (članek je bil objavljen v 4. letošnji številki časopisa Posavski obzornik - 20. 2. 2020) 

 
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte

19.06.2019 | Redakcija

Olje nekoliko drugače

07.05.2020 | Redakcija

Putrh, banka in puhalnik

07.05.2020 | Redakcija

Dovolite, da vas zapelje Ford