Na prvi oktobrski dan je minilo natanko 150 let, odkar je železna cesta povezala Zidani Most z Zagrebom in Siskom. In ta jubilej, saj je železniški potniški in tovorni promet skozi naše kraje doprinesel k napredku in razvoju, so posavske občine obeležile v današnjem dopoldnevu tako s krajevnimi proslavami kot osrednjo regijsko prireditvijo v krškem Kulturnem domu.
Že davnega leta 1848 se je za gradnjo železniške povezave od Zidanega Mosta do Siska zavzemal zasebni konzorcij, ki je sprava sicer načrtoval konjsko železnico, a ko je stekla železnica iz Celja do Zidanega Mosta so začeli s pripravami načrtov na gradnjo normalnotirne proge. Generalna direkcija za gradnjo železnic na Dunaju je pričela s trasiranjem zasavske proge leta 1851, nakar so štiri leta leta kasneje ob vrsti težav zaradi težavnega terena z gradnjo proge od Zidanega Mosta proti Brestanici tudi začeli. Zaradi finančnih težav so bila dela za nekaj let celo prekinjena, z njimi pa so ponovno pričeli v zadnji četrtini leta 1858. 3. septembra 1862 je iz Zidanega Mosta v Zagreb pripeljal prvi poskusni vlak, ki je naslednji dan nadaljeval vožnjo proti Sisku, progo Zidani Most – Zagreb – Sisak, dolgo 125,6 km, pa so uradno odprli 1. oktobra 1862. Na vsej progi je bilo v začetku 85 čuvajnic, njihovo število pa se je z leti povečevalo. Prvotno so bile na njej postaje Sevnica, Rajhenburg, Videm-Krško, Lekenik in Zagreb, pozneje pa so bile zgrajene še postaje Radeče, Loka, Breg, Blanca, Dobova, Sutla, Savski Marof, Podsused, Sv. Klara, Turopolje in Greda. Leta 1930 je bil v Zidanem Mostu zgrajen še drugi železniški most preko Savinje, ki je omogočil nemotene vožnje do Zagreba, saj ni bilo več potrebno lokomotive obračati ali menjavati. Drugi tir je bil zgrajen leta 1944, dve leti po elektrifikaciji odseka Ljubljana-Zidani Most, leta 1969, pa je bil elektrificiran še odsek Zidani Most–Dobova.
Pri gradnji železnice skozi tukajšnje kraje je sodelovalo mnogo občanov, saj je Kranjska gradbena družba, ki jo je vodil krški meščan Martin Hočevar, urejala nabrežino Save vse od Zidanega Mosta do hrvaškega Siska. Kot je dejal na osrednji slovesnosti župan občine Krško, mag. Miran Stanko, je gradnja železnice pripeljala tudi nove prebivalce in nova znanja, predvsem pa omogočila hitrejši stik s svetom ter nove komunikacijske razsežnosti: »Železnica je omogočila razvoj gospodarstva menihom trapistom, ki so k nam pripeljali čokolado, blizu železnice zgradili prvo hidroelektrarno in intenzivno trgovali s širnim svetom … Začetki industrijskega razvoja sovpadajo tudi s širjenjem delovanja železnice, saj je ljubljanski industrialec Franc Bonač v tridesetih letih 20. st. iskal primerno lokacijo za gradnjo papirnice, pri čemer je potreboval bližino vode in povezavo s svetom. Tovarna je zatem desetletja dajala kruh domala vsaki posavski družini.«
Tako je bilo nekoč, in kako je danes? Kot je dejal na prireditvi generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, se v prvi vrsti zastavlja vprašanje – kako naprej? Danes je proga med Zidanim Mostom in Dobovo del 10. vseevropskega koridorja, na katerem slovenske železnice prepeljejo skoraj polovico vsega tovora, ki pa predstavlja v primerjavi s prometom po železnici pred razpadom Jugoslavije le četrtino tovora. Pomen proge se bo povečal z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo, saj bo zaradi poenostavljenih postopkov skrajšan čas vožnje tovornih vlakov, železniška proga pa je nepogrešljiva tudi v potniškem prometu, saj so lani po njej prepeljali 5 milijonov potnikov, okrog 500.000 potnikov pa je lani z enim od 14 mednarodnih vlakov tudi prečkalo mejo.
Prisrčen kulturni program v krškem hramu kulture so s skečem, recitali in pesmijo izvedli učenci OŠ Jurija Dalmatina, ki so pripravili tudi priložnostno razstavo, Klavdija Mirt v vlogi krške dobrotnice Josipine Hočevar, Pihalni orkester Videm z vokalistko Tadejo Molan ter Godba Slovenskih železnic. Že pred osrednjo prireditvijo v Krškem pa sta se lokalni prireditvi, na katere se je veliko udeležencev popeljalo z vlakom, zvrstili tudi v Sevnici in Dobovi. Hkrati je bila na krški železniški postaji v dveh restavriranih vagonih odprta razstava o železnici v Posavju, ki jo je zasnovala slovenistka Jasmina Spahalić v sodelovanju z Železniškim muzejem, na ogled bo do 19. oktobra, sicer pa je bil pobudnik slavnostnega obeleženja 150-letnice izgradnje železniške proge Zidani Most-Sisak nekdanji dolgoletni direktor Tovarne celuloze in papirja Janez Stanislav Rošker.
B. M.