30 let od vzpostavitve Mejne kontrolne točke 5 na Obrežju

Na dan državnosti je na ploščadi pred stavbo KS Jesenice na Dolenjskem potekala osrednja posavska proslava ob 30. obletnici vzpostavitve Mejne kontrolne točke štev. 5, ki jo je organiziralo Policijsko veteransko društvo Sever Posavje v sodelovanju z Občino Brežice in KS Jesenice na Dolenjskem. Slavnostni govornik je bil Branko Celar, upokojeni načelnik Oddelka za mejne zadeve in tujce RSNZ.

»Biti tedaj slovenski miličnik je bila čast in ponos«

Ob 30-letnici samostojne države Slovenije je želelo PVD Sever Posavje s slovesnostjo spomniti na dogodek, ki je v mislih in srcih tistih, ki so vstavljali kamenček v mozaik zgodovinskih dogajanj leta 1991 in samostojne države velik in pomemben gradnik. Proslava v bližini mejnega prehoda ni potekala po naključju. 25. junija 1991 je bila namreč na Obrežju vzpostavljena Mejna kontrolna točka štev. 5. Ob 30-letnici tega dogodka je tudi priložnost, da se podčrta pomembno vlogo, ki so jo v celotnem procesu osamosvajanja Slovenije imeli tedanji miličniki, in se jim izreče zahvala za izkazano pripadnost ideji o spremembah, za kakršne so glasovali prebivalci Slovenije na plebiscitu 23. decembra 1990, smo lahko slišali s strani povezovalcev proslave Janje Rostohar in Mitje Baškoviča. Leta 1989, ko se je pripravljal mitingaški pohod srbskih nacionalistov v Ljubljano, je slovenska milica v strogi tajnosti pripravljala celovit sistem varovanja državne meje z Republiko Hrvaško. Z akcijo Sever je bila ta namera preprečena, hkrati pa je milica pokazala svojo pripadnost ideji o samostojni državi. Aktivnosti slovenske milice, povezane z osamosvajanjem, so se zaključile oktobra leta 1991, ko je zadnji vojak JLA zapustil Slovenijo. Vmes pa so se nizali dogodki, ki so zahtevali visoko varnostno in obrambno sposobnost milice. Pot v samostojnost se je gradila tudi z reševanjem pilotov z letališča Cerklje, s pomočjo iz JLA pobeglim vojakom in desetdnevno vojno. Prisotnost milice je bila povsod nujna in samoumevna. V tistem času je uživala neverjetno velik ugled in javno mnenje ji je bilo močno naklonjeno. Ugled in naklonjenost sta se oblikovala zaradi njene strokovne usposobljenosti in profesionalnega ravnanja. »Biti tedaj slovenski miličnik je bila čast in ponos,« je prebral Baškovič, Rostoharjeva pa ga je dopolnila: »Močno si želimo, da bi lahko danes in jutri vsak dan uporabili sedanjik: biti slovenski policist je čast in ponos.«

Mejno kontrolno točko na Obrežju zgradili v le nekaj dneh

Baškovič je prebral del zapisa iz knjige Policija Posavja v osamosvojitvenih procesih Mihe Molana, ki je svojevrsten prikaz delovanja milice na območju Uprave za notranje zadeve Krško. Junija 1991 je s helikopterjem na Obrežje prispel načelnik Oddelka za mejne zadeve in tujce uprave milice Republiškega sekretariata za notranje zadeve (RSNZ) Branko Celar s sodelavci. Pristali so na hrvaški strani oz. desnem bregu reke Bregane in odšli na ogled terena. Na kraju samem je bilo določeno, kje bo s širitvijo ceste nastal plato za postavitev dveh bivalnih kontejnerjev, v katerih bodo imeli delovne prostore miličniki, ki bodo delali na kontrolni točki. 19. junija se je pričelo z gradbenimi deli, plato je bil zgrajen v nekaj dneh in nanj nameščena kontejnerja. Pri sami izgradnji ni bilo nobenih problemov, tudi ne z lastniki zemljišč, kar je dandanes težko razumljivo, za sam poseg v prostor pa seveda ni bilo nobenega gradbenega dovoljenja, je med drugim zapisano v omenjeni Molanovi knjigi. Rostoharjeva pa je citirala občanko iz Nove vasi, ki je v pogovoru za časnik Srž povedala: »Živim na slovenski strani v Novi vasi pri Bregani, delam na črpalki Ine na hrvaški strani. V občini Brežice nisem mogla najti zaposlitve, v Sloveniji dobivam položnice, plačo na Hrvaškem, kako bo v prihodnje, ne vem. Na sestrini njivi so v sredo pričeli z delom stroji, istočasno pa so se urejevali papirji. Še prejšnji dan so na njivi gnojili z umetnim gnojem in niti malo niso pomislili, da bo v nekaj urah njihova njiva postala gradbišče in v kratkem času ploščad nove carinske postaje. Vsa dogajanja spremljam z negotovostjo, da ne rečem s strahom.«

Slišali smo lahko še, da je milica na območju Posavja opravljala vrsto pomembnih nalog. Novost je bila npr. varovanje zelene meje. Za operativno varovanje so vodje varnostnih okolišev pridobili obmejne prebivalce, ki bi obveščali o prehodih izven mejnih prehodov, a se je brž pokazalo, da s tem ne bo nič, saj ljudje niso imeli telefonskih priključkov, mobitelov pa tudi še ni bilo. Pozornosti je bila deležna železnica, še posebej železniška postaja v Dobovi. Okrepljeno je bilo varovanje meje na sedmih cestnih relacijah, kar je pomenilo kontrolo vozil in potnikov, izpolnjevanje pogojev za vstop v RS, naloge v zvezi s prebežniki iz JLA in begunci ter spremljanje premikov vojaških vozil in vojaških oseb. Delo na kontrolni točki 5 Obrežje je potekalo do 27. 6. 1991 do 20. ure, ko jo je zasedla oklepna enota JLA. Ponovno je bilo vzpostavljeno 3. 7. 1991 in kontrolna točka 5 je delovala do vzpostavitve mejnih prehodov.

Molan: Člani PVD Sever si zaslužijo priznanje za vse storjeno

Najprej je zbrane na proslavi nagovoril brežiški župan Ivan Molan, ki se spominja nelagodja ob meji, ko se je izvedelo, da naj bi prišlo do t. i. mitinga resnice v Ljubljani, ki je bil kasneje odpovedan. »Tudi po zaslugi policistov, takratne milice, in vseh ostalih, ki so odločno povedali, da se bomo v nasprotnem primeru uprli,« je dejal in poudaril pomen vzpostavitve meje v procesu osamosvojitve ter priznal, da je meja zarezala v življenja in prinesla tudi marsikatero nevšečnost prebivalcem ob njej. »Pričakovali smo, da bo zaradi vstopa Slovenije in nato še Hrvaške v EU meja odpravljena, a vidimo lahko, da nam je schengenski režim prinesel predvsem dodatne težave, kar smo občutili ob migrantski krizi in še ob kakšni drugi priložnosti. Zato je zelo pomembno, da imamo med seboj policiste, ki te stvari urejajo,« je izjavil in dodal, da si člani PVD Sever zaslužijo priznanje za vse, kar so takrat storili, saj so bila po njegovem to ključna dejanja, da lahko danes mirno in samostojno živimo. Izrazil je še svojo željo, da se takšni dogodki ne bi nikoli več ponovili.

Slovenska milica že 25. junija 1991 zvečer zasedla tudi Mejno kontrolno točko Obrežje

Nato je za govorniški pult stopil slavnostni govornik Branko Celar, ki je bil pred tremi desetletji upokojeni načelnik Oddelka za mejne zadeve in tujce na RSNZ. Osvetlil je tedanje dogodke, pri čemer je navedel, da je bila slovenska milica takrat edina legalna oborožena formacija za varovanje Republike Slovenije. »Takrat je slovenska milica prvič s svojimi uniformiranimi enotami zasedla glavne točke možnega vstopa mitingašev v Slovenijo na meji s Hrvaško, vključno z železniško postajo v Dobovi in Cesto bratstva in enotnosti v Krakovskem gozdu, ter nakazala, da bo samostojno pot branila tudi z oboroženo silo, če bo potrebno,« je povedal Celar in nadaljeval, da je po sprejetju Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije 25. 6. 1991 ter sprejetju devetih osamosvojitvenih zakonov slovenska milica tega dne že ob 20. uri zvečer zasedla osem mejnih kontrolnih točk na novi državni meji s Hrvaško, med njimi tudi Mejno kontrolno točko Obrežje. Naslednji dan, 26. junija, je po programu ministrstva za notranje zadeve slovenska milica s tehnično pomočjo cestnih podjetij začela zamenjavo zveznih simbolov na vseh slovenskih mejah ter postavitvijo slovenskih zastav in obvestilnih tabel z napisom Republika Slovenija. Nadalje je opisal, da se zvezne jugoslovanske oblasti kljub opozorilom mednarodne skupnosti o nesprejemljivosti nasilnega posega v Sloveniji z osamosvojitvijo Slovenije niso sprijaznile, zato so v noči med 25. in 26. junijem sprejele dva akta – odredbo po odstranitvi osmih mejnih kontrolnih točk z vojaško silo JLA in odlok o vojaški zasedbi 35 mejnih prehodov v RS s sosednjimi državami Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Enotam JLA je bila dodana kadrovska pomoč prek 200 zveznih miličnikov in nekaj več kot 190 zveznih carinikov, ki so bili pripeljani na letališče Cerklje in od tam odpeljani s helikopterji na mejne prehode. Po Celarjevih besedah sta ta dva akta praktično pomenila zeleno luč JLA za agresijo na RS z namenom okupacije slovenskega ozemlja, možnostjo bombardiranja iz zraka, pomorske in zračne blokade ter napad na slovenske oborožene sile milice in Teritorialne obrambe, kar se je 26. junija 1991 tudi zgodilo s prvim izhodom tankov JLA iz vojašnice v Pivki in nekaj ur zatem še iz vojašnice v Ilirski Bistrici. Kot je še navedel, so temu sledili prvi obrambni ukrepi slovenske milice ter občanov Divače in Vrhpolja, kjer so padli prvi opozorilni streli JLA na postavljenih preprečevalnih cestnih barikadah.

Slovenska milica z 10 tisoč aktivnimi miličniki

Naslednji dan, 27. junija, je nadaljeval opis takratnega dogajanja Celar, so z vojaško agresijo JLA z ozemlja Hrvaške napadli tri mejne kontrolne točke na meji s Hrvaško – Obrežje, Jelšane in Središče ob Dravi. V bojih za mejne prehode na ostalih mejah s sosednjimi državami pa so začele padati prve žrtve med pripadniki milice in TO, tudi tukaj v Posavju, ter nepotrebne žrtve med civilnim prebivalstvom. »Kaj pomeni izgubiti v vojni moža, očeta, sina, brata …, najbolj vedo njihove družine. Sramotno od naše države je, da še do danes ni poravnala nadomestne škode družinam mnogih padlih veteranov, da o popolni odpovedi sodnega sistema, ki bi moral procesirati tiste oficirje JLA, ki so v vojni za Slovenijo kršili vojno in humanitarno pravo, niti podrobno ne razpravljam, ker v letošnjem letu zastarajo vsi kazenski postopki,« je pokomentiral. Omenil je še, da je nasproti JLA stala slovenska milica z 10 tisoč aktivnimi miličniki, 35 tisoč pripadniki TO in državljani, ki so za obrambo Slovenije dali na razpolago vse, kar je bilo potrebno. Svoj nagovor je sklenil z besedami: »Spoštovani sodržavljani, soveterani vojne za Slovenijo. Danes praznujemo praznik naše matere Slovenije, zato vam iskreno čestitam za praznik državnosti in kličem: srečno, demokratična in evropsko usmerjena Slovenija!«

Podelitev bronastega znaka Sever PP Brežice in PP Krško

Na slovesnosti sta predsednik PVD Sever Posavje Roman Kržan in župan Ivan Molan podelila bronasti znak Sever Policijski postaji Brežice in Policijski postaji Krško, prevzela sta ga pomočnik komandirja PP Brežice Martin Detiček in pomočnik komandirja PP Krško Duško Jevtić. PVD Sever Posavje deluje na območju štirih posavskih občin. PP Krško in Brežice omogočata uporabo svojih prostorov za društvene aktivnosti in pomagata pri vzpostavitvi spominskih obeležij na objektih in krajih, pomembnih za osamosvojitev Slovenije. V letu 2019 so policisti PP Brežice aktivno sodelovali pri izvedbi okrogle mize in regijske proslave ob obeležju 30. obletnice preprečitve t. i. mitinga resnice. V skladu z dogovorom o sodelovanju Zveze policijskih veteranskih društev Sever in PP Krško in Brežice logistično podpirata prevoz članov na aktivnosti, ki jih organizirata zveza ali društva, prav tako skrbita za hrambo in prevoz praporja društva na določene prireditve.

Kržan se je na koncu zahvalil vsem za prisotnost na proslavi in pomoč pri njeni organizaciji. Proslave so se med drugimi udeležili tudi župan občine Kostanjevica na Krki Ladko Petretič, podpolkovnik Aleš Zajc iz Vojašnice Jerneja Molana Cerklje ob Krki, pomočnik direktorja PU Novo mesto Andrej Zbašnik, predsedniki in člani veteranskih in domoljubnih organizacij, članice in člani PVD Sever Posavje. Program so sooblikovali solistka Mihaela Komočar Gorše, harmonikar Niko Ogorevc, trobilna sekcija Gasilskega pihalnega orkestra Loče, za scenarij in režijo pa je poskrbela Milena Jesenko.



R. R.

#povezujemoposavje