48. pohod po poteh Brežiške čete izvedli v Pišecah

Letošnji že 48. pohod po poteh Brežiške čete, verjetno celo najstarejša tovrstna športno-rekreativna in družabna prireditev pri nas, je 26. oktobra potekal iz Pišec, kjer so se še pred začetkom pohoda s slovesnostjo spomnili na ustanovitev Brežiške čete pred 83 leti.

Na začetku je navzoče pozdravil predsednik sveta KS Pišece Primož Hribšek in poudaril, da v Pišecah spoštujejo zgodovino in ohranjajo kulturo. Omenil je, da se je prvo uporništvo v kraju zgodilo že leta 1573, ko so pišeški in hrvaški kmetje zasegli grad Pišece, »ki je pomemben kulturni spomenik, ki se prebuja, in verjamem, da se bo končno tudi zbudil«.

Občina Brežice svoj praznik praznuje kot spomin na ustanovitev Brežiške čete 28. oktobra 1941, pri čemer je podžupanja Mojca Florjanič v svojem nagovoru izpostavila, da je pohod po poteh Brežiške čete več kot le rekreativni dogodek, »je pomembna priložnost za ohranjanje zgodovinskega spomina na dogodke in ljudi, ki so bili ključni v našem boju za svobodo in neodvisnost. Prav ta pohod, ki nas povezuje s preteklostjo, je tudi most med generacijami in simbol tistih vrednot, na katerih temelji naša skupnost.« Dodala je, da dediščina Brežiške čete »ostaja z nami, ne samo kot zgodovinski spomin, temveč kot navdih za odgovornost, ki jo imamo do naše domovine in sočloveka«. Zaključila je, da naj bo pohod poklon vsem pogumnim, ki so omogočili življenje v miru in svobodi.

Škof na takšnih prireditvah pogreša mlajšo generacijo, prvič pohod tudi za šolarje

Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Brežice Tadej Škof je še posebej pozdravil praporščake brežiškega združenja, 1. spominski partizanski dolenjski bataljon, predstavnike revirske čete in člane Kulturno-zgodovinskega društva Franc Rozman – Stane, rekoč: »To je naša zgodovina, ki jo krojimo skupaj in želimo pokazati, kaj je bilo, in tega ne smemo nikoli pozabiti.« Pripomnil je, da med navzočimi pogreša predvsem mlajšo generacijo, kar je zaskrbljujoče, in omenil, da so dan prej prvič organizirali tudi pohod po poteh Brežiške čete za šolarje štirih osnovnih šol v občini Brežice (OŠ Brežice, Cerklje ob Krki, Maksa Pleteršnika Pišece in Globoko), ki se ga je udeležilo več kot 250 otrok.

Molan: Vedno znova moramo poudarjati pomen dejanj Brežiške čete

Slavnostni govornik je bil letos Krčan Miha Molan, veteran vojne za Slovenijo pri PVD Sever Posavje. Dejal je, da sta bila uporništvo in domoljubje na začetku druge svetovne vojne močno prisotna tudi v Posavju. »Vedno znova moramo poudarjati pomen dejanj Brežiške čete in ohranjati trajen spomin na te mlade junake, ki so imeli pogum in smelost upreti se takratni močnejši vojaški sili, ki si je podjarmila že celotno Evropo,« je poudaril in opisal aktivnosti bratov Milavec, ki so še pred ustanovitvijo Brežiške čete zaminirali železniški nadvoz na Vidmu pri Krškem, kar je bila prva diverzantska akcija v Posavju. Ob pomoči španskega borca Rudija Janhube – Vlada in Dušana Kvedra – Tomaža je bila 28. oktobra 1941 v železniški čuvajnici v Brezini pri družini Milavec ustanovljena Brežiška četa. Izvedla je nekaj oboroženih akcij, ki so bile podobne drugim akcijam partizanskih čet po Slovenskem, in okupatorju prizadejala kar precej skrbi. Prav tako so borci Brežiške čete iz zaporov v Sevnici brez boja in izstreljenega naboja rešili tri zaprte aktiviste OF. Konec novembra 1941 je Brežiška četa našla zatočišče v Kunejevem hramu v Gorjanah pri Podsredi. Zaradi izdajstva jih je 28. novembra obkolil nemški policijski vod in po dvournem boju so štirje partizani padli, 11 pa jih je bilo zajetih in kasneje deset ustreljenih v mariborskih zaporih, štirje borci pa so se rešili, ker so bili izven oborožitvenega obroča, je spomnil Molan.

V učnem procesu je NOB zapostavljena

Kot je še dejal, njegov spomin na Brežiško četo sega v čas, ko je obiskoval osnovno šolo v Pišecah. Šola je organizirala pohod mimo gradu Podsreda do Kunejevega hrama v Gorjanah, kjer je bila učna ura zgodovine. »Žal je danes v učnem procesu obdobje narodnoosvobodilne borbe oz. obdobje novejše zgodovine zapostavljeno. Vse veteranske organizacije smo si in si še prizadevamo, da bi bilo obdobje novejše zgodovine ustrezneje predstavljeno učencem in dijakom, vendar zaradi različnih pogledov zgodovinarjev in t. i. uravnoteženja do tega ne pride. Za vsakega dobronamernega ni odprtih vprašanj glede nujnosti osvobodilnega boja. To je bil veličasten boj za narodno ohranitev, ki nas je uvrstil med zmagovalce druge svetovne vojne in ustvaril pogoje za pravičnejšo socialno družbo. To zgodovinsko vlogo in nesporno dejstvo nam priznava celoten svet, ne priznavajo pa ga tisti, ki so v najodločilnejših trenutkih borbe za svobodo stopili na stran okupatorja in izdajstva. Zdaj dvigujejo glavo in svojo sramoto zmanjšujejo z omalovaževanjem in zasramovanjem NOB. Prepričan sem, da jim ne bo uspelo,« je poudaril Molan. Dodal je še, da je osamosvojitvena vojna leta 1991 končno dejanje v celotnem procesu osamosvajanja Slovenije. »Tako kot je bil osvobodilni boj slovenskega naroda najveličastnejše dejanje naših očetov in mater, je tudi osamosvojitvena vojna takšno dejanje naše generacije,« je dejal ter še povedal, da se je zgodovinski spomin grozot druge svetovne vojne izgubil in se iz zgodovine žal nismo nič naučili, kar se danes dokazuje z vojnimi območji po svetu.

Predsednica KO ZBV NOB Brežice Breda Videnič Kuplenik se je še z dvema predstavnikoma spominske Gorjanske čete, ki je del dolenjskega spominskega partizanskega bataljona, posebej zahvalila nekdanjemu predsedniku brežiškega borčevskega združenja Stanetu Preskarju, in sicer za dolgoletno sodelovanje in pomoč pri ohranjanju poslanstva društva. Nato pa je še odrecitirala tri Kajuhove partizanske pesmi.

Pohodniki so se odpravili do bunkerjev

Še preden so se pohodniki odpravili po poteh Brežiške čete, sta jih pozdravila tudi predsednik Stane Tomše in strokovni sodelavec Jaka Lenart, oba iz Športne zveze Brežice, ki se že vseh 48 let podpisuje po organizacijo tega dogodka, v pomoč pa so ji Planinsko društvo Brežice, ZBV NOB Brežice in Občina Brežice. Lenart je udeležencem pohoda podal tudi nekaj navodil. S prizorišča v Pišecah so se po učni poti Zakladi Pišec povzpeli do ribnika naprej proti gradu Pišece in do bunkerjev, kjer je bilo v času druge svetovne vojne tudi do devet ton hrane za občane. Pri bunkerjih je bil krajši postanek, nato pa je sledil povratek proti izhodišču.

Letošnja prireditev je sicer zajemala več aktivnosti, poleg kulturnega programa in pohoda tudi še tekmovanje v streljanju z zračno puško na šolskem igrišču v Pišecah. Pomerilo se je 16 ekip, ekipno je bila najboljša ZBV NOB Brežice 1, posamično pa je imel najboljši rezultat Stane Tomše (73 krogov).

V programu, ki ga je pripravila in povezovala Ida Ostrelič, je zaigral Gasilski pihalni orkester Loče pod vodstvom Mirana Petelinca, na citrah se je predstavila učenka Glasbene šole Brežice Tjaša Novak z mentorico Moniko Rožej, nastopila je skupina trobil iz GŠ Brežice v sestavi Pia Škaler, Aljaž Vučajnk, Olivija Škaler, Lovro Vučajnk, Miran Petelinc in Toni Škaler (zadnja dva sta tudi mentorja), zapele pa so še članice ŽPZ Orlica Pišece pod vodstvom Franca Veglja. Delegacija v sestavi Anica Butkovič, Stane Preskar in Jože Zagmajster pa je med prireditvijo položila venec k spomeniku padlim borcem sredi Pišec.

R. R., foto: R. R., M. Tokić, B. Balon, E. Sečen, T. Škof

#povezujemoposavje