80 let LD Loka pri Zidanem Mostu

Lovska družina (LD) Loka pri Zidanem Mostu je 26. septembra pri svoji lovski koči v zaselku Radež obeležila 80 let delovanja, lovskega tovarištva, spoštovanja narave in predanosti lovski tradiciji, ki vključuje tudi skrb za naravo in divjad. Ob jubileju so zaslužni člani in lovska družina prejeli spominska priznanja.

Lovska družina Loka pri Zidanem Mostu je ob ustanovitvi 18. avgusta 1946 štela 15 članov, danes jih ima 50, njihove vrednote pa se skozi desetletja niso spremenile. Okoli 3.800 hektarjev veliko lovišče obsega zelo razgiban in ponekod skoraj nedostopen teren. Razteza se do potoka Gračnice, nato dolvodno ob Savinji in Savi do Črnega potoka, od koder se meja obrne proti Lisci in Lovrencu.

LOVSTVO NI SAMO LOV, LOVSTVO JE TUDI ODGOVORNOST

»V času, ko se je življenje po drugi svetovni vojni šele postavljalo na noge, so bili časi drugačni. Bilo je manj udobja in manj opreme, a člane je povezovala volja, pripadnost, tovarištvo in odgovornost do prostora, v katerem so živeli. Prvi člani so razumeli, da lov ni samo pravica do odvzema divjadi. Razumeli so, da je z lovom povezana predvsem dolžnost skrbeti za divjad, naravo in ravnovesje v njej. In prav ta misel spremlja našo lovsko družino, ki gospodari z loviščem vseh osemdeset let,« je dejal Janez Krivec, ki je bil dve desetletji starešina LD Loka pri Zidanem Mostu.

»Lovišče so gozdovi, travniki, grape, stečine in poti. So jutranje meglice, jesenski gozdovi in zimske sledi v snegu. Lovišče so tudi ljudje, ki v tem prostoru živijo in delajo. Delo lovca je pogosto delo, ki ga javnost ne vidi. Ne vidi pripravljanja in vzdrževanja krmišč, solnic in opazovalnic. Ne vidi vzdrževanja lovskih objektov, spremljanja zdravstvenega stanja divjadi, ocenjevanja številčnosti, preprečevanja škod in številnih drugih nalog. Lovstvo ni samo lov. Lovstvo je odgovornost,« je izpostavil vlogo lovcev ter nadaljeval, da je vsak lovec, ki je v teh osemdesetih letih stopil skozi vrata lovske družine, vanjo nekaj vložil – nekdo je gradil lovski dom, drugi je vzdrževal lovske naprave; nekdo je vodil lov, drugi je skrbel za pse, tretji je izobraževal mlade; nekdo je ure in ure preživel v lovišču …

»Lovstvo se je v osemdesetih letih močno spremenilo. Spremenila se je tehnologija, družba in prostor, ki si ga delijo kmetijstvo, gozdarstvo, promet, poselitev, turizem, rekreacija in številne druge dejavnosti. Divjad se mora vsemu temu prilagajati, zato je naloga sodobnega lovca vse zahtevnejša. Lovec ni in ne sme biti lastnik narave. Lovec je njen skrbnik, ki zna poslušati naravo, jo razumeti in sprejeti tudi takrat, ko mu ne daje tistega, kar bi si sam želel. Pri tem je zelo pomembno sodelovanje – s kmeti, gozdarji, lastniki zemljišč, lokalno skupnostjo, društvi in organizacijami, kajti narave ne more varovati posameznik – varujemo jo lahko samo skupaj,« je poudaril ter se ozrl še v prihodnost z vprašanjem, kakšno lovsko družino želijo zapustiti prihodnjim generacijam. Njegov odgovor je bil jasen: »Mladim moramo predati znanje, predvsem pa odnos do narave, divjadi, lovskega tovarištva in ljudi, s katerimi si delimo ta prostor.«

LOVEC – OPAZOVALEC IN POZNAVALEC NARAVE

Predsednik KS Loka pri Zidanem Mostu in član lovske družine Aleksander File je dejal, da je lovec opazovalec in poznavalec narave. »Včasih skrbi za krmišča, drugič pomaga poškodovani ali oslabeli divjadi, spremlja njeno številčnost ali sodeluje pri preprečevanju škode. Veliko našega dela je tihega in očem javnosti nevidnega,« je omenil.

Pavel Zagode, ki je član LD Loka že štiri desetletja, tri mandate pa je bil tudi predsednik nadzornega odbora, je opozoril na 22 tisoč lovcev, ki jih ima Slovenija. »Ob predpostavki, da vsak lovec poseduje vsaj tri lovske puške, predstavljamo pravo armado, zato smo tudi pomemben obrambni člen v naši mladi državi in ne le varuhi narave.«

Navzoče sta nagovorila tudi starešina LD Loka Mitja Novšak in podžupan v začasni vlogi župana Občine Sevnica Janez Kukec, ki je tudi sam lovec in starešina Lovske družine Tržišče.

Predstavnik Lovske zveze Slovenije Branko Tucovič je v svojem govoru izrazil zaskrbljenost, ker država od letos lovskim družinam ne priznava več statusa naravovarstvene organizacije, nalaga pa jim nove in nove naloge, a lovce vse manj sprašuje za mnenje. Po zaključenem govoru je loški lovski družini podelil plaketo ter prizadevnim članom znake za zasluge Lovske zveze Slovenije.

PREJEMNIKI PRIZNANJ

Znak za lovske zasluge sta prejela Andrej Vresk in Mitja Novšak, zlati znak pa Franc Režun. Red za lovske zasluge III. stopnje so prejeli Janko Strniša, Slavko Komljanec in Marjan Gobec. Red za lovske zasluge II. stopnje sta prejela Dušan Rebernik in Jože Buna. Priznanje za dolgoletno delo v lovski družini so prejeli Stanislav Trbovc, Karel Perdih, Vladimir Smodej, Jože Bruna in Karel Mlinar. Plaketo v znak spoštovanja in zahvale za dolgoletno delo ter skrb za divjad je prejel Pavel Zagode, Janez Krivec st., Aleksander File in Slavko Hočevar.

Podžupan Janez Kukec v začasni vlogi župana je loški lovski družini ob jubileju izročil listino Občine Sevnica za predano gospodarjenje z divjadjo, varovanje narave in ohranjanje naravnega ravnovesja v lokalnem okolju. Zaželel jim je, da bi znanje, izkušnje, tovarištvo in povezanost ohranjali tudi v prihodnje.

DOBER POGLED

Župnik Gregor Majcen, ki je pred leti tudi sam opravljal lovski izpit, je opravil blagoslov in lovcem zaželel, da bi še naprej dobro skrbeli za divjad v gozdovih. Tako kot drugi govorniki jim je zaželel tudi dober pogled.

V zaključnem delu slovesnosti, ki so jo s pevskim, glasbenim in plesnim nastopom obogatili člani moške vokalne zasedbe Fantje z Razborja, skupina lovskih rogistov, Godba Slovenskih železnic z dirigentom Rokom Pelcem in radeške mažorete.

Smilja Radi

Članek je v krajši obliki objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 22. oktobra 2026.

#povezujemoposavje