Andreja Pavlin: Že deset let pomagamo ljudem v Posavju

Ko govorimo o nevladnih organizacijah (NVO), ima zagotovo pomembno vlogo pri tem brežiški Zavod Dobra družba, ki ga vodi Andreja Pavlin, 49-letna diplomantka menedžmenta vseživljenjskega izobraževanja. V desetletnem obdobju delovanja je njihov glavni program Regionalno stičišče nevladnih organizacij Posavja pomembno prispeval h krepitvi pomena nevladnega sektorja tudi v naši regiji. S sogovornico smo se zato dotaknili raznih tem s tega področja.

Če bi morali v nekaj stavkih opisati, kaj Zavod Dobra družba je, kaj bi dejali?
To je nevladna organizacija, s sedežem sicer v Brežicah, a delujemo na območju celotne regije, v dobro vseh NVO v Posavju. Dobra družba smo trenutno ekipa treh, sodelavka Tjaša Penev je z mano že ves čas, letos se nama je pridružila še Kaja Črpič, kar nam strokovno lepo zaokroža našo ponudbo storitev. Vsem društvom, zasebnim zavodom in ustanovam, torej vsem NVO, smo na voljo za vso pomoč, ki jo potrebujejo, od preprostejše izdaje e-računov do mentorstva pri večjih projektnih prijavah. Smo torej organizacija, ki v regiji deluje z namenom prispevati k njenemu razvoju, naša osnovna ciljna skupina so NVO, vključujemo se tudi v vse regijske organe, kjer si prizadevamo prispevati k razvoju celotne regije.

Vaš zavod v tem letu obeležuje deset let delovanja, in sicer pod sloganom 'Že 10 let pomagamo ljudem'. Kako bi ocenili do danes prehojeno pot? Med drugim ste pomagali zagotoviti 19 novih zaposlitev, kajne?
Sam zavod je sicer formalno dve leti starejši. A je bilo leto 2016 za naše delovanje prelomno, ko smo pridobili prvi program stičišča nevladnih organizacij, s čimer smo se lahko zaposlili in začeli s široko ponudbo podpore NVO. Od tod tudi ta slogan, ki ste ga omenili. Pred desetimi leti se je torej za nas zgodila prelomnica, saj smo postali zelo aktivni in začeli ponujati vse storitve, ki jih imamo zdaj, od informiranja, svetovanja, pomoči pri prijavah na razpise, sodelovanja z občinami, regijskimi organi ipd. Vse naše storitve so za vse NVO popolnoma brezplačne, kar je zanje zagotovo izjemnega pomena. Prehojena pot vedno sicer ni bila čisto lahka, saj se je financiranje našega zavoda občasno tudi zamaknilo, zato je bilo na trenutke kar stresno izvajati aktivnosti z društvi, ko nismo bili prepričani, če se bo financiranje nadaljevalo. Žene pa našo ekipo naprej predvsem zadovoljstvo, ko vidimo uspeh pri organizacijah, ko vidimo, da NVO pridobijo nove projekte, zaposlitve in se razvijajo. Tako smo pomagali organizacijam pridobiti projekte iz razpisa za profesionalizacijo NVO, kar je financirano iz Sklada za razvoj nevladnih organizacij. V številkah to pomeni, da smo v Posavje od leta 2019 pripeljali milijon evrov in s tem denarjem je bilo zagotovljenih skupno 19 dvoletnih zaposlitev v različnih NVO. Šlo je za skupne projekte več NVO, na primer eden izmed njih je bil sestavljen iz Družinskega inštituta Zaupanje, Zavoda LIJAmedia, Društva gluhih in naglušnih Posavja ter Mladinskega društva Bistrica ob Sotli. Na podlagi ravno tega sodelovanja so vključene organizacije med epidemijo nudile še bolj prilagojene storitve za občane, na voljo je bila spletna psihosocialna pomoč za osebe, ki so doživljale nasilje, učna pomoč za mlade preko videoklica, svetovanje učiteljem pri uporabi videa in fotografije pri izvedbi šole na daljavo. Večina zaposlitev je vsaj v neki obliki ohranjena, med drugim se je članica DGN Posavja ves ta čas krepila na različnih področjih in je v društvu še zdaj zaposlena.

Do zdaj smo okoli 200 organizacijam nudili skupno 2073 svetovalnih ur, izdali 1057 e-računov, 77 NVO ima na naši spletni strani svojo predstavitev, predvsem te, ki nimajo svoje lastne strani. Že peto leto zapored smo izdali Katalog storitev posavskih NVO za osnovne šole, ki vsebuje pester nabor aktivnosti, namenjenih osnovnošolcem. Vključenih je 23 NVO in ga posredujemo vsem osnovnim šolam v regiji. Izdali smo priročnik za uporabo digitalnih orodij in ga razdelili vsem društvom upokojencev. Izvedli smo tudi več kot 30 izobraževanj, dobrodelne akcije in še veliko koristnega. Bralke in bralce vabim, da si več ogledajo na naši spletni strani ali se oglasijo pri nas.

V Posavje smo od leta 2019 pripeljali milijon evrov in s tem denarjem je bilo zagotovljenih skupno 19 dvoletnih zaposlitev v različnih NVO.

Katere projekte bi izpostavili kot posebej uspešne ali odmevne?
Stičišče NVO Posavja smo od leta 2016, to je naša osnovna in glavna dejavnost, za katero sicer vsaka štiri leta ponovno kandidiramo na razpisu in smo vedno uspešni. Še posebej pa smo ponosni, da smo od lani partner pri upravljanju sklada 'EEA Civil Society Fund Slovenija', ki je del finančnega programa Islandije, Lihtenštajna in Norveške, katerega namen je prispevati k zmanjšanju družbenih in ekonomskih neenakosti v Evropskem gospodarskem prostoru. Kar pomeni, da nam je bila zaupana vloga, da skupaj s partnerji skrbimo za razdeljevanje sredstev tega sklada, namenjenih delovanju in razvoju NVO.

S katerimi izzivi se danes najbolj srečujete kot organizacija?
Naši izzivi so večinoma vezani na financiranje, ves čas iščemo še nove dodatne vire, ki nam bodo omogočali ohranitev in tudi širitev ekipe. Imamo tudi status NVO v javnem interesu, tako da smo lahko tudi prejemniki donacije 1 % dohodnine, k čemur bralke in bralce tudi vabimo.

Aktualni predsednik vlade Janez Janša je, še preden je nastopil funkcijo, napovedal tudi ukinitev Sklada za razvoj nevladnih organizacij. Kako bi to vplivalo tudi na vaš zavod in delo?
To bi bilo zelo slabo za celotno državo, ne samo za nevladni sektor. Prepričana sem, da je bila izjava preuranjena in da si bosta tako pristojni minister kot predsednik vlade premislila, ko bosta bolje spoznala pomen in vpliv sklada. Konkretno bi za našo organizacijo to sicer pomenilo izgubo glavnega vira financiranja in s tem prenehanje delovanja Regionalnega stičišča NVO Posavja, posavske organizacije pa bi izgubile brezplačno strokovno podporo, ki jo zdaj dobijo pri nas. Še huje pa je, da bi celoten nevladni sektor izgubil možnost prijave na razpise za profesionalizacijo in sofinanciranje EU-projektov, kar bi pomenilo manj storitev za prebivalce. Država pa bi se s tem odrekla strateškemu razvoju nevladnega sektorja, ki odgovarja na potrebe ljudi, česar pa si zagotovo nobena vlada ne želi.

Ukinitev Sklada za razvoj NVO bi pomenila prenehanje delovanja Regionalnega stičišča NVO Posavja, posavske organizacije pa bi izgubile brezplačno strokovno podporo, ki jo zdaj dobijo pri nas.

Kakšen vpliv imajo evropski in državni razpisi na delovanje nevladnih organizacij v Posavju?
To je različno glede na razvitost posamezne organizacije. Za manjše organizacije so zelo pomembni občinski razpisi, večje in bolj razvite se prijavljajo tudi na državne razpise. V Posavju je manj takšnih organizacij, ki se prijavljajo na evropske razpise, razen tistih, ki delujejo na področju mladinskih izmenjav. Javni viri so izjemno pomembni za delovanje NVO. Ko je javni vir usmerjen v neko organizacijo, ni usmerjen zgolj zato, da ta organizacija samo nekaj je. Na ta način državljani, občani dobijo določene storitve, ki jih je skozi javno mrežo premalo ali pa jih ni. Na primer organizacije, ki delajo z žrtvami nasilja, so lahko bolj fleksibilne, pogosteje na terenu, prej prepoznajo stiske ljudi. Podobno velja tudi za druga društva, od kulturnih, zdravstvenih, športnih, turističnih, vinogradniških do društva kmetic, ki so gibalo vsakega kraja, kot radi rečemo. To so takšne storitve, ki jih enostavno ne bi bilo, vsaj ne v tolikšni meri, če ne bi bile financirane iz javnih virov.

Kako sicer ocenjujete sodelovanje med nevladnimi organizacijami, občinami, državo in gospodarstvom?
Spet povsem različno od organizacije do organizacije. Nekatere NVO uspešno sodelujejo z občinami in gospodarstvom v skupnih projektih, financiranih iz sredstev CLLD preko LAS Posavje. Sicer pa Zavod Dobra družba sodeluje v vseh regijskih organih, kot sta Razvojni svet regije Posavje in upravni odbor LAS Posavje. Dobro sodelujemo z RRA Posavje in vsemi občinami, kjer dajemo svoje pobude in komentarje. Naši predlogi nadgradenj občinskih razpisov so bili že večkrat upoštevani. Tudi letos bomo oktobra pred lokalnimi volitvami že tretjič organizirali Šolo za župane, kamor povabimo tako NVO kot kandidate za župane in občinske svetnike, kjer skupaj iščemo rešitve za boljše življenje v posameznih občinah in celotni regiji.

Naša želja je regijski sklad po vzoru regijske štipendijske sheme, ki smo ga pripravljeni aktivno soustvarjati.

Kako lahko lokalna skupnost še bolj podpre razvoj nevladnega sektorja v Posavju?
Občine nevladnike podpirajo z razpisi za izvedbo projektov, prav tako nekatere sofinancirajo javna dela. Povišanje sredstev je seveda vedno dobrodošlo. Morda bi se lahko usmerili še v razpise, ki bi omogočali še kakšne zaposlitve, vsaj polovične, da bi se določeni programi lahko profesionalizirali. Ena naša želja je tudi regijski sklad po vzoru regijske štipendijske sheme, ki smo ga pripravljeni aktivno soustvarjati.

Na katerih področjih so nevladne organizacije v Posavju bolj močne in na katerih področjih jih morda pogrešate oz. se na terenu pojavlja potreba po njih?
Glavna vsebinska področja so vsa pokrita, se pravi kultura, šport, sociala, zdravstvo, turizem, zaščita in reševanje oz. gasilci. Manj prisotne so na področju okolja, primanjkuje tudi organizacij, ki bi se ukvarjale z aktivnim državljanstvom.

Ali opažate spremembe v pripravljenosti ljudi za prostovoljstvo in sodelovanje v skupnosti?
Društva nam sicer sporočajo, da imajo težave s podmladkom, zato smo zanje pripravili že nekaj izobraževanj z idejami, kako pomladiti društvo, pomagati članom, da se še bolj vključujejo ipd. Včasih je težava tudi v tem, da si društvo predstavlja, da bodo prišli novi člani in se bo delalo tako kot doslej, a tisti, ki se pridružijo na novo, si želijo nekih sprememb, malo drugačnega dela. Predvsem to velja za društva z dolgoletnim vodstvom. Opažamo tudi, da so v društva včlanjeni predvsem upokojenci na eni in mladi na drugi strani, vmes med delovno aktivnim prebivalstvom pa obstaja določen prepad, saj imajo preveč drugih obveznosti in premalo časa. Moram pa poudariti, da sta prostovoljstvo in solidarnost med ljudmi še vedno prisotna, sploh ko gre za kakšne delovne ali reševalne akcije. To se še bolj kot v središčih občin vidi po vaseh, kjer so ljudje bolj povezani in se več družijo, za kar so zaslužna predvsem različna društva.

Prevečkrat se pričakuje, da se v nevladnih organizacijah dela samo prostovoljno

Kakšno sporočilo bi namenili mladim, ki razmišljajo o delu v nevladnem sektorju?
Spodbudila bi jih, naj se vključijo v kakšno društvo v njihovi okolici. Lahko se oglasijo tudi pri nas in jih bomo komu napotili. Naj bodo karseda aktivni, naj stremijo za tistim, kar jih zanima. Marsikdo ne ve, da v nevladnem sektorju obstaja tudi možnost zaposlitve. Mogoče res prinaša nekoliko manjšo varnost, ponuja pa veliko raznolikosti, ustvarjalnosti ter predvsem to, da s svojim delom narediš nekaj dobrega za ljudi in skupnost. Prevečkrat se pričakuje, da se v nevladnih organizacijah dela samo prostovoljno. Prostovoljci so izjemnega pomena za delovanje večine organizacij, vendar nekatere za redno delo potrebujejo tudi zaposlene. Gre za organizacije, ki ljudem zagotavljajo redne aktivnosti, kot npr. skupine za samopomoč pri določenih boleznih in po zdravljenju od odvisnosti, osebno asistenco, humanitarno pomoč in varstvo pred naravnimi nesrečami. V nevladnem sektorju si je možno graditi kariero, samo za malce drugačno delo gre.

Kaj vam osebno pomeni 'dobra družba'?
Pomeni mi predvsem okolje, v katerem se vsi dobro počutimo, sodelujemo, da so lahko izražena različna mnenja, do katerih smo vsi spoštljivi. Družba, kjer lahko verni in neverni, te ali druge rase, takšnega ali drugačnega prepričanja sedimo skupaj, klepetamo in sobivamo. Dobra družba je tudi okolje, kjer imaš zaposlitev, lahko vzgajaš otroke, dihaš čist zrak in piješ čisto vodo, skratka, živiš lepo življenje. Pomembna sta tudi transparentnost in integriteta tako posameznika kot celotne družbe. Če bomo vsi skupaj delali na ta način, bo vsem šlo bolje, o tem sem prepričana.

Rok Retelj

Pogovor je objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 9. julija 2026.

#povezujemoposavje