Časopis za pokrajino Posavje
25.02.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Bistriški svetniki soglasno za priključitev k Celjski pokrajini

Objavljeno: Nedelja, 21.02.2021    Rubrika: NOVICE Redakcija
15_seja_os_bistrica_ob_sotli (12)

Člani bistriškega občinskega sveta so soglasno odločili o umestitvi občine v bodočo Celjsko pokrajino, kakor želijo, da bi se imenovala.

Na 15. seji Občinskega sveta občine Bistrica ob Sotli, ki je potekala v petek, 19. februarja, je vseh sedem svetnic in svetnikov dvignilo roko ter s tem samo še potrdilo izid glasovanja občank in občanov, ki so se pred enim tednom večinsko odločili za bodočo Celjsko oz. Savinjsko pokrajino. Beseda je na seji tekla tudi o upravljanju s Hostlom Gabronka in občinskem proračunu za leto 2021.

Sprejeli odločitev o Celjski pokrajini z dodatnima sklepoma

15_seja_os_bistrica_ob_sotli (1)

Bistriška občinska uprava

Kot smo že poročali, je glasovanje o pokrajinski pripadnosti preteklo nedeljo pokazalo, da so bistriški občani bolj za to, da bo takrat, ko bo pokrajinska zakonodaja stopila v veljavo, občina Bistrica ob Sotli namesto v Zasavsko-posavsko (v Posavju si sicer želijo samostojno pokrajino), kot je predvideno v osnutku zakona, spadala v Savinjsko oz. Celjsko pokrajino. Voljo večine prebivalcev so spoštovali tudi bistriške svetnice in svetniki, ki so soglasno odločili, da se njihova občina teritorialno umesti v novo pokrajino. Bistriški župan Franjo Debelak, ki bo o odločitvi seznanil odločevalce, je na seji ponovil, kar je izrekel že v komentarju na izid glasovanja. »Pridružitev novi pokrajini, za katero bomo predlagali ime Celjska, bo morala biti s čim manj škode za našo občino. Želimo, da se bodo vsi projekti v novi finančni perspektivi, ki so bili zdaj dogovorjeni pod RRA Posavje, nadaljevali tudi v novi pokrajini, kajti v nasprotnem primeru bo treba iskati soglasja vseh občin v tej pokrajini, kar pa bi znalo biti težavno in bo zahtevalo precej časa.« Dodal je, da mu je sam predsednik Državnega sveta RS zagotovil, da bodo pri določanju pokrajin upoštevali mnenje občin oz. občanov, v katero pokrajino si želijo iti. »Rezultat 75 % za Celjsko pokrajino je jasen,« je župan poudaril, da so se ljudje tako odločili in da je treba spoštovati njihovo odločitev. »Glasovanje je pokazalo, da ljudem ni toliko pomembno, kje je boljši razvojni potencial, ampak je na prvem mestu njihova pripadnost,« je še povedal.
15_seja_os_bistrica_ob_sotli (10)

Predstavnik MD Bistrica ob Sotli Andrej Černelč


Berkovič: Tako pomembna vprašanja se vedno odločajo na premajhnem vzorcu ljudi

Svetnik Simon Rogina je menil, da ne vidi problema v tem, da ne bi tudi z drugimi občinami in regionalno razvojno agencijo uspešno sodelovali, medtem ko je Dušan Berkovič dejal, da je treba dati emocije in pritiske na stran in v tem ’prehodnem’ obdobju do ustanovitve pokrajin še posebej paziti, da ne bi občina na kakšnem področju izvisela in izgubila kak ključen projekt. Po njegovih besedah imajo izidi tega in podobnih glasovanj oz. v preteklosti tudi referendumov kar nekoliko grenki priokus, saj se tako pomembna vprašanja vedno odločajo na premajhnem vzorcu ljudi (v Bistrici se je glasovanja udeležilo 30 % občanov z volilno pravico). Metoda Rainer pa je pristavila, da je od marsikoga slišala, da je bil premalo seznanjen oz. ni imel dovolj informacij o vsebini glasovanja, zato se ji ravno zaradi tega udeležba zdi še kar visoka. Dodajmo, da tudi zaradi vseh trenutnih omejitev pred glasovanjem v občini niso organizirali nobene okrogle mize oz. podobnih posvetov, na katerih bi prebivalcem podali podrobnejše informacije. Bistriški občinski svet je na seji sprejel še dva dodatna sklepa, in sicer da občina predlaga, da se pokrajina preimenuje v Celjsko in da se bodo vsi projekti, ki zadevajo bistriško občino, nadaljevali tudi po priključitvi v novo pokrajino.
15_seja_os_bistrica_ob_sotli (14)

Seja je krajši čas potekala tudi v skoraj popolni temi, saj je v prostorih obnovljene »Sušilnice« zmanjkalo elektrike.


MD Bistrica ob Sotli (še) ne bo podpisalo nove pogodbe o upravljanju Hostla Gabronka

Predstavnik Mladinskega društva Bistrica ob Sotli Andrej Černelč je občinski upravi in svetnikom predstavil delovanje Hostla Gabronka. Zaradi situacije s covidom-19 je hostel v lanskem letu obratoval samo šest mesecev, v njem je nekaj časa bivala tudi zdravnica, ki ni želela ogrožati ožjih sorodnikov. Vzpostavili so spletno stran, na kateri lahko gostje tudi opravijo rezervacijo prenočitve v hostlu, in na ta račun pridobili kar nekaj gostov. Omogočili so tudi možnost koriščenja turističnih bonov v Gabronki in na ta način je k njim prišlo 55 % lanskih gostov. Černelč je izpostavil stroške dela. Lani so imeli v nekem trenutku pet zaposlenih skozi različne projekte, letos je po njegovih navedbah situacija slabša, saj imajo samo dve zaposlitvi, od tega eno preko javnih del. »Vse ostalo so prostovoljske ure, podobno je bilo tudi že lani, ko je bilo ogromno prostovoljnega dela. V ekipi smo se pogovarjali o tem in vas moram obvestiti, da pod temi pogoji ne bomo mogli več delati in da ne bomo podpisali nove pogodbe o upravljanju Hostla Gabronka, dokler se pogoji ne spremenijo,« je izjavil ter ob tem izrazil željo in hkrati zahtevo, »da se najde denar za zaposlitev, pri čemer ni nujno, da je to za naše društvo, ki trenutno upravlja s hostlom, ampak si predvsem želimo, da Hostel Gabronka obstane, ker je čudovit, velik dosežek tega kraja in bi ga bilo škoda kar zapreti. /.../ Če želimo v kraju razvijati turizem in povečevati število nočitev, moramo imeti tudi kadrovsko podporo.« Župan Debelak je pokomentiral, da bi bilo v tem primeru še najbolje najti neko srednjo pot, kajti tudi želja občine je, da je MD Bistrica ob Sotli še naprej vpleteno v zgodbo Gabronke, še posebej ker so se po njegovih besedah s svojimi aktivnostmi doslej zelo izkazali. Kot je še dodal, je treba stvari še doreči, tudi to, če in na kak način bi lahko občina prispevala in omogočala zaposlitev. Župan je sicer razmišljal, da zaposliti nekoga, ki bi bil zadolžen izključno za mladinski hotel, ni ravno prava ideja, saj bi bilo zagotovo treba opravljati še kakšno dodatno nalogo, ki ni povezana s hostlom.

Zadolževanje ne bo potrebno

Občinska finančnica Lidija Centrih je glede predloga odloka o proračunu občine za leto 2021, ki so ga drugič obravnavali, povedala, da po novem odpade že načrtovano zadolževanje, saj bodo občine prejele nepovratna sredstva iz državnega proračuna za uravnoteženje razvitosti občin (skoraj 237 tisoč evrov). V primerjavi s prvim branjem se zdaj načrtujejo višji prihodki kot odhodki. Med dodanimi večjimi postavkami so nakup Čepinove hiše, pri investiciji v razširitev telovadnice in vrtca so predvidena izvedbena dela v višini 60 tisoč evrov, ki pa se bodo izvajala, če bo možno pridobiti sredstva iz državnega proračuna, dodana so sredstva za dodatna dela pri sanaciji plazu pri stanovanjskem objektu v Hrastju v višini približno 74 tisoč evrov, višji izdatki so planirani tudi pri izgradnji kanalizacijskega omrežja, kjer se prenašajo neporabljena sredstva iz leta 2020. Višina proračunskih prihodkov za letošnje leto je slabih 2,5 milijona evrov, medtem ko so odhodki načrtovani v višini nekaj čez tri milijone evrov.

Občinski svet je potrdil Simona Rogino za člana nadzornega sveta Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, gospodarsko interesno združenje, potrdil pa je tudi oceno izvajanja občinskega programa varnosti občine Bistrica ob Sotli za leto 2020. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Ana Bercko, največ težav v samem kraju še vedno povzroča nepravilno parkiranje, večen problem so tudi odpadki, drugih večjih prekrškov pa ni bilo ugotovljenih. Ob koncu seje je Debelak še omenil, da gradnja večnamenskega (gasilskega) doma poteka po načrtih in so z deli tudi še vedno povsem v roku (okna so že vgrajena, v teh dneh so na vrsti estrihi in fasada), upoštevali so tudi želje domačih gasilcev, ki so se pojavile v času gradnje.

R. R.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam