Z objavo v Uradnem listu 23. marca in stopanjem v veljavo dan po objavi, se tako odpira novo obdobje za bizeljsko-sremiška vina, pravilnik ureja pridelavo in označevanje grozdja, mošta in vina z bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša, ki obsega okrog 1700 hektarov na izključno levem bregu Save. Rdeči in beli bizeljčan pa sta se pridružila doslej zaščitenim slovenskim vinom cvičku, teranu, belokranjcu in metliški črnini. Po besedah Janeza Šekoranje, predsedniku upravnega odbora Vinogradniško vinarske zadruge Bizeljsko, se s tem končuje več let trajajoče obdobje, ko bizeljska vina vse od Sevnice preko Sremiča, Sromelj in Pišec do Bizeljskega niso bila prepoznavna na tržišču. Med prvimi koraki je srečanje z vinogradniškimi društvi tega področja z namenom dogovora, kako naprej. Šekoranja poudarja edukacijo pridelovalcev za doseganje čim višje kvalitete, pa seveda širšo promocijo ptp za zagotavljanje izgubljenega tržišča, glede jeseni, ki je pred nami, pa v pomanjkanju vinske kleti na področju in želji, da bi jo zgradili na Bizeljskem, še pravi, da se dogovarjajo tudi za možen odkup. Vendar podrobnosti o tem še ni želel pojasniti. S.V.