Bolezen modrikastega jezika prizadela tudi Posavje

Bolezen modrikastega jezika (BTV – Bluetongue virus), ki najbolj prizadene ovce, se je najbolj razširila v zahodnem in južnem delu Slovenije, žal pa ni obšla niti Posavja.

Bolezen modrikastega jezika je virusna bolezen, ki prizadene vse prežvekovalce, tako divje kot domače, najbolj pa ovce, kjer lahko pogine tudi do 30 odstotkov črede, medtem ko je pogin pri govedu bistveno manjši, vpliva pa na proizvodnjo, saj obolele živali dajo manj mleka in slabše priraščajo. Bolezen prenašajo krvosesne mušice, ki so aktivnejše v toplejšem vremenu.

Trenutno je bolezen najbolj razširjena v zahodnem in južnem delu Slovenije. Ker je bolezen uvrščena med bolezni kategorije C, se ne spremlja in analizira vseh primerov ter se že na podlagi klinične slike potrdi bolezen. »Bolezen modrikastega jezika je bila potrjena tudi v Posavju in po mojem mnenju je kar enakomerno porazdeljena po celotnem območju regije. Poginov je več v primerjavi s prejšnjimi leti. Zaenkrat še nimamo kakšnih številčnih podatkov, razen sporočil posameznih rejcev,« je pojasnil specialist za živinorejo na KGZ Novo mesto Vladimir Sotošek.

Odpeljali 125 kadavrov

Z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so sporočili, da je Veterinarsko higienska služba Nacionalnega veterinarskega inštituta prejšnji konec tedna na jugovzhodu Slovenije in na Primorskem izvedla okrepljen odvoz poginulih ovac. Z območja Brežic, Krškega, Sevnice in Kozjanskega je bilo odpeljanih 125 kadavrov ovac. Še naprej ostajajo postavljeni zabojniki v Škofji Loki, Radovljici in Sevnici, zabojnika v Dobovi, zaradi katerega oz. smradu, ki je prihajal iz njega, so se pritoževali bližnji prebivalci Ilirske ulice, pa ni več. 

Po podatkih iz centralnega registra drobnice smo v letu 2024 v Posavju redili nekaj čez 6.000 glav plemenskih ovac.

Nasveti rejcem

Na KGZ Novo mesto rejcem svetujejo, naj opazujejo svoje živali in se v primeru težav obrnejo na veterinarja. Ker gre za virusno obolenje, ni specifičnega zdravljenja, ampak se izvaja podporno zdravljenje. Ker pa se bolezen širi preko mušic rodu Culicoides, lahko rejci zaščitijo svoje živali z repelenti, ki odganjajo krvosesne mušice, in z izogibanjem paši v obdobjih njihove največje aktivnosti. Kjer je možno, se živali lahko tudi zaprejo v hleve in se namesti protiinsektna mreža na odprtine. Pomembno je tudi dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov, kot so čiščenje in razkuževanje hlevov, opreme ter prevoznih sredstev. Če pa že imamo obolele živali, naj jih, če je le možno, ločimo od zdravih živali ter jim zagotovimo dovolj tekočine in hrane. Ko pa bo na voljo cepivo, bo to najbolj učinkovita zaščita pred boleznijo.

Več o tej temi, vključno z izjavama dveh rejcev iz Posavja, pa v novi številki Posavskega obzornika, ki izide danes.

P. P.

#povezujemoposavje