Brežiške svetnike pestijo pobude in vprašanja

Poročali smo že, da brežiški svetniki minuli ponedeljek niso zaključili 21. redne seje in so sklenili, da štiri preostale točke obravnavajo ta četrtek (več tukaj). Vendar se je župan vmes odločil drugače in nas obvestil, da se neobravnavane točke prenesejo na dnevni red ene izmed naslednjih sej. Prva naj bi bila septembrska. Tako spet ni na vrsto prišlo poročilo o izvedenem nadzoru finančnega in materialnega poslovanja za leto 2007 v vseh javnih zavodih občine, pa tudi predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi skupnega prekrškovnega organa v posavskih občinah, predlog sklepa o imenovanju predstavnika Občine Brežice za člana Sveta Kozjanskega parka in v ponedeljek na dnevni red dodatno uvrščene točke o spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih področij občine Brežice, ki bi omogočil upravnemu organu izdajo gradbenih dovoljenj na stavbnih zemljiščih, ki so bila z odločbo upravnega organa že opredeljene kot gradbene parcele pa jih novi zakon kot take ni prepoznal.

Nezadovoljni z delom občinske upraveSo pa brežiški svetniki bili nezadovoljni s točko „ pobude in vprašanja", oziroma z delom občinske uprave, ki ne odgovarja na vprašanja ali pa, kot je primer izpostavil mag. Hrvoje T. Oršanič, odgovori, da odgovori, brez vsebine oz. konkretnega odgovora. Oršanič je ugotovil, da na kar 60 odstotkov svojih pobud in vprašanj ni dobil odgovora. Matjaž Pegam sicer ni analiziral odgovore na vprašanja, a je prepričan, da ima še višji odstotek neodgovorjenih vprašanj. Posamezna nezadovoljstva svetnikov z odgovori oz. neodgovori so prisotna na vseh sejah, tako očitno, kot na ponedeljkovi seji, pa še niso nastopili.

Veliki projekti in poročilo o izvrševanju proračuna

Pri vsebinskih pobudah je Matjaž Pegam predlagal, da bi eno sejo namenili izključno seznanjanju z velikimi prostorskimi projekti, ki se jih umešča v občino in regijo. Gre za prostorski načrt brežiške hidroelektrarne, za Feniks in letališče Cerklje ob Krki, za odlagališče NSRAO v Vrbini in morebitni drugi blok jedrske elektrarne v Krškem. Pegam županu predlaga, naj v Brežice na tematsko sejo občinskega sveta povabi pripravljalce načrtov in sogovornike iz vlade. Rajka Križanac pa na naslednji seji zahteva poročilo o izvrševanju proračuna, posebej za področje komunalne infrastrukture, ker so po njenih informacijah investicije po krajevnih skupnostih zamrznjene.

Slaba košnja bankin in drugi problemi

Kar nekaj vprašanj je bilo spet vezanih na košnje bankin ob državnih cestah, pojavljajo se na vsaki seji, tudi tokrat je Franc Urek dejal, da v Kapelah 80 odstotkov bankin pokosijo domačini sami, izvajalec pa verjetno računa delo, ki ga ni opravil. Da se bankine kosijo neustrezno le na eni strani obcestnega jarka in ne dostikrat, je opozorilo še kup svetnic in svetnikov, ki zahtevajo, da občinska uprava preveri tudi, kako DRSC obračunava košnjo bankin.

Vlado Križman pa je zastavil vprašanje o odnosih med Občino Brežice in DARS-om glede zemljišč, ki so bila v času gradnje razlastninjena. Marjan Jurkas sprašuje, ali se lahko orje zemlja znotraj nasipa Save, ogromne površine so obdelane, kar je po eni strani pohvalno, po drugi strani pa bi ob povodnji obdelana polja pomenila nevarnost zaradi erozije.

Jurkas je opozoril tudi, da Ključki most na državni meji ni varovan in da se lahko zgodijo podobni incidenti ali še hujši, kot je bil bombaš na vlaku. Hkrati meni, da je denarna nagrada policistu, ki je preprečil morebitno katastrofo sramotno nizka in nič vzpodbuden vzgled. Jurkas tudi meni, da naj predsednik KVIAZA Marko Hercigonja odstopi kot predsednik tega delovnega telesa zaradi slabo izvedenih razpisov za direktorje javnih zavodov, izpostavil je primer izbire ravnateljice OŠ Dobova in predlaga, da se v bodoče pripravi kvaliteten javni razpis.

Marjan Žibert pa opozarja, da je nujno sanirati most skozi dolnski jarek, ki povezuje tri lokalne ceste in po njem vozi šolski avtobus. Na Veliki Dolini jih skrbi tudi nedokončana sanacija plazu Cirnik, za sanacijo katerega proračun zagotavlja prenizka sredstva, nedokončana tretja faza izgradnje vodovoda Cirnik, ki so ga pričeli graditi pred 18 leti. Občino pa je Žibert pozval tudi, da poskrbi za propadajočo staro šolo, katere lastnica je. S. V.