Brežiški svetniki še pred koncem mandata sprejeli pomembna prostorska akta za nadaljnji razvoj občine

Na 6. izredni seji Občinskega sveta Občine Brežice, ki je potekala v sredo, 11. novembra, so svetnice in svetniki v drugi obravnavi sprejeli Odlok o občinskem prostorskem planu Občine Brežice (OPP) in Odlok o šesti spremembi in dopolnitvi Občinskega prostorskega načrta Občine Brežice (SDOPN6).

Sprejeta prostorska akta predstavljata pomembno podlago za nadaljnji razvoj občine. Medtem ko OPP določa strateške usmeritve prostorskega razvoja, SDOPN6 prinaša konkretnejše prostorske rešitve in pogoje za posege v prostor ter razvoj naselij, gospodarstva, infrastrukture in drugih dejavnosti. Ne gre zgolj za spreminjanje namenske rabe posameznih zemljišč, temveč za ustvarjanje pogojev za urejen, funkcionalen in dolgoročno vzdržen razvoj celotne občine.
 
Kot je po sprejetju prostorskih aktov dejal župan Ivan Molan: »Po šestih letih trdega dela, usklajevanj in strokovnih podlag nam je uspelo sprejeti 6. dopolnitev občinskega prostorskega načrta. Ta nam bo omogočil nove razvojne priložnosti za investicije na področju gospodarstva, kmetijstva, stanovanjske gradnje in infrastrukture. To je pomemben korak za nadaljnji razvoj občine Brežice, nova delovna mesta ter boljšo kakovost življenja občank in občanov.« Dodal je, da je po poslovniku treba sprejemanje prostorskih aktov zaključiti do konca mandata, zato so nekaj dni pred lokalnimi volitvami izpeljali še eno sejo.

Številne pobude in obsežna usklajevanja

Občina Brežice je pripravo SDOPN6 začela leta 2020, predvsem zaradi številnih pobud občanov in investitorjev pa tudi zaradi uskladitve prostorskega akta z novo zakonodajo s področja urejanja prostora in graditve objektov. V postopku je bilo podanih več kot 300 pobud, od tega 15 podjetniško naravnanih. Priprava je bila dolgotrajen in zahteven proces, ki je zahteval usklajevanje razvojnih potreb občine, pobud občanov in gospodarstva, strokovnih podlag ter zahtev pristojnih institucij.
 
Posebna pozornost je bila namenjena zagotavljanju prostorskih pogojev za razvoj obstoječih gospodarskih subjektov, širitev njihovih dejavnosti in umeščanje novih investicij. Pomemben del postopka so predstavljala tudi usklajevanja na področju varstva kmetijskih zemljišč, voda, narave in kulturne dediščine ter drugih prostorskih omejitev. V postopku je bilo obravnavanih in sprejetih več kot 500 sprememb, ki so zahtevale obsežna usklajevanja z več kot 35 pristojnimi nosilci urejanja prostora oz. institucijami.

Novi razvojni pogoji za gospodarstvo, kmetijstvo in stanovanjsko gradnjo

Eden ključnih ciljev SDOPN6 je zagotoviti ustrezne prostorske pogoje za razvoj obstoječih podjetij, širitev dejavnosti in nove investicije. Izboljšani so bili tudi prostorski pogoji za razvoj več kmetijskih gospodarstev. Pomembne dopolnitve se nanašajo tudi na javno infrastrukturo. Poleg rešitev, ki so izhajale iz pobud in javne razgrnitve, so bile vključene tudi dodatne uskladitve na zahtevo pristojnih nosilcev urejanja prostora. Spremembe prinašajo tudi izboljšave na področju razvoja gospodarstva in turizma, prometne infrastrukture ter trajnostne mobilnosti. Predvidene so dodatne kolesarske in tranzitne povezave ter ukrepi za ustreznejše urejanje parkirišč.
 
Uvod v točko sprejema obeh prostorskih aktov je naredila vodja Oddelka za prostor mag. Gordana Radanovič, akta pa sta podrobneje predstavili občinska urbanistka Katja Pongračič in krajinska arhitektka Metka Jug iz podjetja Locus. Pongračič je omenila, da je bilo med prvo javno razgrnitvijo od konca aprila do konca maja letos podanih skoraj 90 pripomb, do katerih so se sprejela stališča, nakar so bile opravljene pomembne dopolnitve. Na podlagi dodatnih strokovnih preveritev, med drugim glede plazljivosti, so bili vključeni dodatni omilitveni ukrepi za zagotavljanje stabilnosti in ustreznega odvodnjavanja. Jug je povedala, da so bile vključene vse spremembe, ki so izhajale iz pozitivnih stališč do pripomb, »ni pa nujno, da so v končnem aktu tudi upoštevane, ker je bilo treba kar precej tega uskladiti z ministrstvi in smo morali tudi marsikaj izločiti«.

Vlada Republike Slovenije je nedavno izdala soglasje Občini Brežice za pripravo občinskega prostorskega izvedbenega akta na delih območij državnih prostorskih načrtov (DPN) za letališče Cerklje ob Krki in avtocesto na odseku Krška vas–Obrežje. Po besedah župana Ivana Molana soglasje vlade za Občino Brežice pomeni predvsem možnost, da nadaljuje načrtovanje rešitev, ki so prilagojene dejanskim potrebam prostora, razvojnim ciljem občine in spremenjenim okoliščinam na posameznih lokacijah, pri tem pa ostaja pogoj, da se ne onemogočita izvedba in uporaba prostorskih ureditev, predvidenih z veljavnimi državnimi prostorskimi načrti. Občina Brežice želi v okviru SDOPN6 in OPP urediti namensko rabo prostora na treh območjih, ki deloma ležijo znotraj območij dveh veljavnih DPN – za letališče Cerklje ob Krki in za avtocesto na odseku Krška vas–Obrežje. Ker gre za območja, na katerih veljajo tudi državni prostorski akti, je bilo za nadaljevanje postopka treba pridobiti soglasje pristojnih ministrstev in vlade. S tem je izpolnjen pomemben pogoj za vključitev v nadaljevanju opisanih sprememb v nadaljnjo pripravo in sprejem občinskega prostorskega akta.

Na območju DPN za letališče Cerklje ob Krki občina predvideva dve spremembi. Prva se nanaša na novo lokacijo čistilne naprave med Račjo vasjo in Župečo vasjo, z iztokom v reko Krko. V DPN je bila namreč prvotno predvidena čistilna naprava v bližini Krške vasi z iztokom v Savo, vendar se je zaradi drugačne rešitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda za Krško vas, ki se priključuje na centralno čistilno napravo Mostec, prvotna lokacija izkazala za nepotrebno. Druga sprememba se nanaša na območje ob južnem vstopu v Brežice, pod bencinsko črpalko Petrol v Trnju, kjer občina načrtuje umestitev turistično-informacijskega centra, ki bi obiskovalcem omogočil boljšo informiranost in predstavljal pomembno vstopno točko za odkrivanje turistične ponudbe občine in širše regije. Območje, ki je bilo v DPN prvotno namenjeno potrebam obrambe, po oceni občine za ta namen ni več perspektivno. Tretja sprememba se nanaša na območje ob avtocesti na odseku Krška vas–Obrežje, v predelu severno od deviacije ceste Grič–Čatež 1-5B. DARS je tam odstranil objekte, ki so bili prvotno predvideni za skladiščenje in potrebe vzdrževalne službe, saj se je njegova investicijska namera spremenila. Ker se zemljišče danes uporablja kot kmetijsko zemljišče, želi občina tudi v prostorskem načrtu omogočiti njegovo nadaljnjo kmetijsko rabo, predvsem za travniške in pašne površine. S sprejemom občinskega prostorskega akta bodo predvidene spremembe namenske rabe prostora tudi formalno uveljavljene.

Ravnovesje med razvojem in varovanjem prostora

Sprejeta prostorska akta sta rezultat številnih strokovnih preveritev in usklajevanj s pristojnimi institucijami. Njuna priprava je zahtevala iskanje ravnovesja med pobudami posameznikov, razvojnimi potrebami občine in varovanjem javnega interesa. »Noben prostorski akt ne more v celoti zadovoljiti vseh individualnih pričakovanj. Njegova naloga je poiskati strokovno utemeljeno in zakonito ravnovesje med zasebnimi pobudami, razvojnimi potrebami ter varovanjem javnega interesa,« je pojasnila Radanovič.

Sprejetje obeh prostorskih aktov je pomemben korak pri ustvarjanju pogojev za prihodnji razvoj občine Brežice. Občina s tem vzpostavlja prostorske podlage za razvoj gospodarstva, nova delovna mesta, stanovanjsko gradnjo, izboljšanje infrastrukture in nove investicije ter za premišljeno in dolgoročno urejanje prostora.

Kržan: Občani ne bi smeli čakati tako dolgo

V svetniški razpravi k tej točki je Štefanija Kržan (Ljudje za ljudi) med drugim dejala, da se sicer zaveda, da je bilo potrebnih veliko usklajevanj in se je zaradi tega priprava aktov zavlekla, a bi bilo treba najti način, da občani, podjetniki ne čakajo več toliko let na sprejem novega prostorskega akta. Fredi Žibert (ROK) je izrazil zadovoljstvo, da so uspeli še pred iztekom mandata pripraviti dokumente, in sprejeta prostorska akta po njegovem pomenita nadaljevanje razvoja občine Brežice. Bojano Zevnik (GS) pa je zanimalo, ali lahko občinski svet vseeno sprejme ta dva akta, čeprav pri enem od soglasodajalcev, Ministrstva za infrastrukturo in energetiko, nimajo še pozitivnega mnenja oz. soglasja v fizični obliki. Radanovič ji je odgovorila, da se lahko takšni akti normalno sprejmejo, saj je pomembno, da pridobijo vsa pozitivna mnenja in v tem primeru so že usklajeni z vsemi sektorji ministrstva.

Oba odloka sta bila na koncu sprejeta soglasno.

R. R./vir: Občina Brežice, foto: R. R.