Civilna iniciativa: Družbi Krka in Vipap zmanjšujeta kakovost življenja v mestu

Zaradi prekomernega onesnaževanja okolja s strani Krkinega farmacevtskega obrata Sinteza 1 s spremljajočimi objekti in tovarne Vipap se je 5. oktobra na prvem izrednem zasedanju sestal Občinski svet Mestne občine Krško. Pobudo za sklic izredne seje je na septembrski seji občinskega sveta podala v imenu Civilne iniciative Videm-Stara vas z več kot 200 člani in Mestne četrti Krško občinska svetnica Gibanja Svoboda Brigita Piltaver Imperl, pri čemer jo je podprla večina članic in članov občinskega sveta.

Navezujoč na problematiko prekomernega onesnaževanja okolja s strani obrata Krke, kar še posebej v zmanjšani kakovosti bivanja občutijo občanke in občani videmskega predela mesta Krško, sta podali obrazložitvi predsednica sveta Mestne četrti Krško Tajana Dvoršek in v imenu civilne iniciative Marija Urbanica. Dvoršek je poudarila, da je šlo leta 2008 in 2009 za »kabinetske« dogovore o umeščanju Krkinega obrata Sinteza 1 v naš prostor, vse od tedaj dalje pa Krka ni vzpostavila nobenega dialoga z lokalno skupnostjo, kar kaže na njen izredno podcenjujoč odnos tako do lokalne skupnosti kot prebivalstva, med drugim pa jim je očitala tudi selitev uskladiščenih odpadkov iz Ločne v Krško. »Vsekakor je tukaj na mestu tudi vprašanje, kako je mogoče, da vam za gradnjo skladišča z 800 tonami jedkih, vnetljivih, oksidativnih, strupenih in okolju nevarnih snovi ni bilo treba pridobiti okoljevarstvenega soglasja, kot da ste dodatno zgradili eno ’štalco’. No, to skladišče že imamo v Krškem, imenuje se SKL 4., ob Sintezi 2 pa je predvideno še dodatno novo skladišče tekočih surovin, uradno se imenuje STS. Če smo prav razbrali iz dokumentov, bo največja skladiščena količina slabih 600 ton, kar pomeni, da ne morete in ne moremo govoriti več o tem, da Krka v Krškem spada med manjše obrate. In zelo sem vesela, da vam še ni uspelo pridobiti pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja, ker vaš zavajajoči in podcenjujoči odnos do lokalnega okolja ni dopusten.« Ob zaključku je Dvoršek še poudarila, da ne gre za nasprotovanje industrijskemu razvoju in gospodarski rasti, da se zavedajo tudi pomena družbe Krka za slovensko gospodarstvo: »A smo hkrati odločeni, da bomo za vsako ceno branili pravico do zdravega okolja, v katerem bodo lahko naslednje generacije lahko živele brez strahu zaradi posledic vaše dejavnosti.«

Marija Urbanica, predstavnica Civilne iniciative Videm-Stara vas, je zatem navedla ugotovitve inšpektorata za okolje, da je iz obratovalnega monitoringa razvidno, da je v letu 2017 Krka čezmerno obremenjevala okolje z emisijami v vodo za več kot 50 %, v letu 2018 in 2019 pa je bilo ugotovljeno, da z mejnimi vrednostm parametri kemikalij niso skladni za celo 866 %. V letu 2019 so v Krki pripravili sanacijski program, po katerem bi morala v letu 2020 steči gradnja čistilne naprave za Sintezo 1. »Do danes čistilne naprave ni, Krka pa še naprej prekomerno onesnažuje naše okolje, naše vodne vire, kaj vse gre v zrak, še ne vemo«, je med drugim dejala Urbanica, ki je ob zaključku poudarila stališče civilne iniciative, da že prvi obrat prekomerno obremenjuje okolje, zato v njej nasprotujejo gradnji Sinteze 2.

Član uprave Krke dr. Aleš Rotar je pred zbranimi izpostavil nekaj strateških prednosti delovanja Skupine Krka, v kateri na letnem nivoju izdelajo 18 milijard izdelkov. V družbi, kot je dejal, dnevno izkazuje zaupanje 55 milijonov pacientov na več kot 70 trgih sveta, na katerih Krka na leto proda za okoli 1,8 milijarde € farmacevtskih izdelkov. Rotarjeve navedbe uspešnega poslovanja po svetu in da so v družbi odprti in povezani z okoljem, v katerih delujejo, so tako raztogotile nekaj slušateljev, občanov Vidma, da so ti sejo protestno zapustili. Za Rotarjem je Slavko Zupančič, vodje Službe varstva okolja v Krki, povzel še okoljevarstvene postopke, izdelane presoje vpliva na okolje in pridobljena okoljevarstvena soglasja s strani okoljskega ministrstva za Sintezo 1 in načrtovan obrat Sinteza 2, ter predstavil še tehnološke rešitve za čiščenje odpadnih voda na čistilni napravi, katere gradnja naj bi stekla jeseni letos, naprave za preprečevanje in zmanjševanje izpustov v zrak ter postopke ločevanja odpadkov, ki jih na lokacijah skladišč zbirajo le do odpreme, ko jih predajo pogodbenim predelovalcem, zbiralcem in odstranjevalcem. Zatem je občinski svet izglasoval sklepe, s katerimi zavezujejo družbo Krka, da ta do konca leta pripravi seznam aktivnosti, s katerimi si bo pridobila zaupanje prebivalstva, da mora do konca leta 2023 vzpostaviti javni ekološki monitoring in z rezultati redno obveščati javnost, da mora družba nameniti del sredstev za izboljšanje življenjskega standarda občanov mestne občine, ki jim je zaradi obratovanja že obstoječega obrata zmanjšana kakovost bivanja v domačem okolju, da mora podjetje od neodvisne inštitucije pridobiti načrt za zaščito in reševanje v primeru izrednega dogodka, če-ta še ni vključen v Saveso zavezo in da Občinski svet, če navedeni sklepi ne bodo izpolnjeni, nasprotuje izgradnji obrata Sinteza 2.

Vipap se pripravlja tudi na kurjenje plastike

Zatem so se prisotni osredotočili na problematiko prekomernega onesnaževanja s strani podjetja Vipap. Kot je dejala Urbanica, iz odločbe inšpektorata izhaja, da prihaja do čezmernega obremenjevanja okolja z emisijami snovi v zrak iz vseh treh kurilnih naprav na lokaciji Vipapa z dušikovim oksidom, ki spada med glavne onesnaževalce zraka ter z ogljikovim monoksidom. Preseganja emisij v letih 2020, 2021 in 2022 so ugotovili tudi na Agenciji za okolje, zaradi česar so podali prijavo na inšpekcijo. »Živimo v mestu, v katerem se kadi, smrdi, otroke pred smradom zapiramo v hiše, peče nas v grlih. Vipap se zagovarja, da se soočajo z nepredvidljivim trgom energentov, da bodo uvedli potrebne ukrepe za zmanjšanje emisij do oktobra 2024, sprašujemo se s čim, če nimajo sredstev?« je dejala Urbanica. Civilna iniciativa zato zahteva, da Vipap nemudoma preneha sežigati odpadke, da mora prah in pepel zavarovati na način, da ju ne bo odnašalo v okolje in da morajo mulj, da se ne bo smrad širil po okolici, sušiti v zaprtem objektu. Ob tem so v civilni iniciativi tudi poudarili, da mora Mestna občina poiskati lokacijo in zgraditi čistilno napravo izven naseljenega območja: »Čistilna naprava je namenjena zmanjševanju obremenjevanja okolja. Negativni vplivi bi morali biti omejeni le na območje ČN, pri nas pa je ravno obratno.« Dvoršek je opozorila, da je mestna občina z okoljskega vidika med bolj obremenjenimi občinami v Sloveniji, k čemur velik del prispeva tudi sežigalnica odpadkov, ki je po njenem mnenju največja tovrstna sežigalnica v Sloveniji: »Vipap ima okoljevarstvena dovoljena za kurjenje ostankov iz lastne proizvodnje, lesovine predvsem lubja in lesnih ostankov, ima pa tudi dovoljenje za kurjenje tujega lesa, odpadkov iz predelav in rejektov (odpadki pri predelavi starega papirja in kartona, op. p.) in mulja iz čistilne naprave, na katero je priključena tudi komunala iz mestne občine Krško. Z gotovostjo lahko trdimo, da Vipap glede na inšpekcijske nadzore in poročila že leta ne posluje v skladu z zakonodajo in krši okoljske standarde.«

Po besedah predsednice uprave Vipap Milene Resnik jim je uspelo v zadnjem obdobju veliko narediti na področju prestrukturiranja, na finančnem in kadrovskem področju, pri produktih pa tudi na področju vplivov na okolje: »V letu 2019 smo v okolje spustili skoraj 150.000 ton toplogrednih plinov, letos samo še 60.000 ton.« Kot je opisala, kurijo nenevarne odpadke, to je odpadni papir in karton, ki ga je več kot časopisnega papirja, v nadaljevanju pa iz kartona izdelujejo rjav embalažni papir in tanke vrečke, v katerih nam v prodajalnah postrežejo kruh. Na kurilnih napravah le malo presegajo emisije, te pa so ne glede na inšpekcijske odločbe še vedno v mejah tolerance, saj so izpusti dušikovega oksida prekoračeni le od 5 do 10 %. Vsaka zaustavitev proizvodnje pomeni povečanje izpustov, saj morajo kurilne naprave iz 25 stopinj Celzija doseči med 700 in 800 stopinj C delovne temperature, za kar imajo po zakonu 24 ur časa, med tem časom pa prihaja tudi do povečanega zaznavanja neprijetnih vonjav. Srednjo kurilno napravo so v letih 2019 in 2020 pregradili s sistemi čiščenja na način, da lahko kurijo lastni odpad iz proizvodnje, odpadni mulj, rejekte in odpadni mulj iz čistilne naprave. »S tem namenom imamo vgrajene vrečaste filtre, vgrajene sisteme vbrizgavanja amoniaka za vezavo dušikovih oksidov. Vipap včeraj in tudi danes ne kuri plastike, se pa pripravljamo v tej smeri,« je še med drugim povedala Resnik.

Krški občinski svet je v zvezi z onesnaževanjem s strani Vipap-a sprejel več sklepov, in sicer je družbi naložil odpravo do sedaj ugotovljenih nepravilnosti oziroma prekoračitev, da mora na primer način zavarovati in preprečiti raznos pepela in praha v okolje in do konca leta vzpostaviti ekološki monitoring. V sklopu sprejetih sklepov je občinski svet podprl tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, tega je nazorneje zbranim obrazložil župan Občine Kanal ob Soči Miha Segel, ki bo izenačil standarde za sežig in sosežig odpadkov ter izboljšal monitoring izpustov, pristojne inšpekcije pa pozval, da v primeru neizpolnjevanja zahtev iz izdanih odločb za odpravo pomanjkljivosti zoper Vipap nemudoma ukrepajo.

B. M.