Dediščina reformacije v Posavju
Objavljeno:
Četrtek, 31.10.2024 Rubrika:
NOVICE Redakcija
V spominskem parku v Loki pri Zidanem Mostu stoji doprsni kip Primoža Trubarja in v njegovi bližini še Ferdinda Ripšla in Alojza Rebule.
Dan reformacije, ki ga praznujemo 31. oktobra, nas
spominja na vpliv Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča in Sebastijana Krelja –
štirih ključnih mož slovenske reformacije –
na obstoj in ohranitev slovenskega jezika.Z reformacijo, ki je v 16. stoletju zajela dobršen del Evrope, je slovenski narod našel nov temelj za svoj kulturni in jezikovni razvoj. Del spomina na slovenske reformatorje, ki so se zavedali pomena slovenskega jezika, kar vpliva tudi na obstoj naroda, je
spominski park v Loki pri Zidanem Mostu, kjer stoji doprsni kip v spomin piscu prve slovenske knjige Primožu Trubarju. Park pa ni le prostor miru in spomina, temveč tudi simbol povezanosti, ki ga Slovenci ohranjamo skozi stoletja.
V Brestanici se osnovna šola imenuje po avtorju prve slovenske slovnice Adamu Bohoriču, ki se je okoli leta 1520 rodil v okolici Brestanice, med leti 1551 in 1563 pa je v Krškem vodil svojo šolo.
V Krškem je bil rojen in tu živel do svojega 18. leta Jurij Dalmatin, ki je sredi viharnega srednjega veka opravil celoten prevod Biblije v slovenski jezik. Leta 2010 je
Valvasorjevi knjižnici Krško uspelo po večletnih prizadevanjih in iskanjih
pridobiti originalni izvod Dalmatinove Biblije, natisnjen v bohoričici v Wittenbergu leta 1583, z letnico 1584, ki si jo je mogoče po predhodnem dogovoru tudi ogledati.
Na Vidmu pri Krškem je urejen spominski park slovenskih reformatorjev, ki so odločno in zavzeto tlakovali pot razvoju ter ohranjanju slovenskega jezika in morda bi bil dobrodošel tudi razmislek o vlogi in pomenu slovenskega jezika, njegovi javni rabi tako v pisni kot govorni obliki v današnjem sodobnem času.
V Posavju deluje podružnica Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, ki se zaveda, »da so slovenski protestanti, med katerimi je Trubarju pripadalo mesto duhovnega vodje ter najbolj dejavnega pisca in organizatorja, v drugi polovici 16. stoletja izoblikovali slovenski knjižni jezik, razvili zanj posebno latinično pisavo, imenovano bohoričica, natisnili več kot 50 knjig v slovenščini, opozarjali vladajočo plast na njene obveznosti pri širjenju uporabe knjižne slovenščine, vnašali poleg novih verskih naukov tudi nove nazore o svetu, človeku, etiki, družbi in gospodarstvu, poglabljali vlogo glasbe in likovne umetnosti, ustanavljali osnovne šole in vzpostavili srednjo šolo z veljavo gimnazije, ustanovili prvo javno knjižnico na Slovenskem, organizirali 'Cerkev Božjo tiga slovenskiga jezika', razvili predstavo o jezikovni in etnogenetski skupnosti in samosvojosti ljudstva, ki je tedaj živelo v različnih fevdalnih enotah. Trubar je že v svoji prvi knjigi nagovoril svoje rojake z imenom Slovenci in to ime uveljavil za vsa nadaljnja stoletja.«
Vse omenjeno ponuja priložnosti za poglobitev v vrednote, ki jih današnji praznik predstavlja.
S. R.
#povezujemoposavje