Časopis za pokrajino Posavje
30.09.2022
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Direktorica Hribar ob 150-letnici SB Brežice: Želimo si pravično urejenega sistema

Objavljeno: Četrtek, 22.09.2022    Rubrika: NOVICE Redakcija
150_let_splosne_bolnisnice_brezice (76)

Direktorica Splošne bolnišnice Brežice Anica Hribar med nagovorom na slavnostni akademiji v Viteški dvorani

V torek pod večer so v Viteški dvorani gradu Brežice s slavnostno akademijo obeležili 150-letnico Splošne bolnišnice Brežice. Ta regijska zdravstvena ustanova, katere storitve je do danes koristilo že nešteto generacij Posavcev pa tudi od drugod, je v preteklosti doživljala vzpone in padce, vseskozi pa ohranila glavno poslanstvo – zagotavljanje kakovostnih zdravstvenih storitev na sekundarni ravni.

»Splošna bolnišnica Brežice je ena od 12 splošnih bolnišnic v državi. Zadnjih 75 let opravlja zdravstvene storitve na sekundarni ravni s področja interne medicine, kirurgije, pediatrije, ginekologije in porodništva ter urgentne dejavnosti, s čimer omogoča prebivalcem regije Posavje ustrezno dostopnost do zdravstvenih storitev na sekundarni ravni,« je uvodoma v svojem nagovoru dejala direktorica SB Brežice Anica Hribar. V nadaljevanju je izpostavila nekaj sistemskih anomalij, do katerih je prišlo v zadnjih 30 letih in povzročajo težave ne le majhnim bolnišnicam, kot je brežiška, ampak tudi večjim, dotaknila se je področij kadrov, poslovanja in plač. »Poslanstvo, zaradi katerega smo bili ustanovljeni, v SB Brežice opravljamo dobro in ga bomo tudi v naslednjih desetletjih, želimo pa si urejenosti sistema, ki naj bo pravičen do vseh izvajalcev in posledično vseh prebivalcev države,« je poudarila. Navedla je še, da je bila bolnišnica v zgodovini večkrat zatočišče številnim in pomagala pri premagovanju različnih epidemij in drugih kužnih bolezni, v zadnjih dobrih dveh letih je tako ponovno odigrala pomembno vlogo v boju s covidom-19.
150_let_splosne_bolnisnice_brezice (16)

Na dogodku so bili prisotni številni povabljeni gostje.

Hribar je ob tem omenila, da so v času epidemije oz. treh najobsežnejših valovih bolezni zdravili 814 covidnih bolnikov, ko so bile polne zmogljivosti ostalih bolnišnic, so sprejemali bolnike iz drugih regij, ko je bila prepolna brežiška, so jih lahko pošiljali drugam. Dodala je, da v tem času niso zanemarili ostalih bolnikov, ki so potrebovali zdravljenje iz drugih razlogov, zato so bile obremenitve zdravnikov, še posebej internistov in medicinskih sester izjemne. »Medoddelčna pomoč izmenjave kadra je bila nujna, brez specializantov, ki so se vrnili iz svojih kroženj v drugih ustanovah in prevzeli del bremena, pa vsega dela ne bi mogli opraviti,« je povedala in dodala, da se je v tem času pritok pacientov v urgentni center občasno povečal tudi za 100 odstotkov. Po besedah direktorice je bil obstanek bolnišnice močno ogrožen med obema vojnama, v času splošnega pomanjkanja in gospodarske krize, konec 60. in v začetku 70. let se je prostorsko in kadrovsko razširila, z gospodarsko krizo konec 70. let pa je bila ponovno v hudih finančnih težavah vsa 80. leta. Tudi v samostojni državi so se vrstili boljši in slabši časi, »med slednje štejemo čas, ko se je bilo treba ponovno postaviti v bran obstoju vseh oddelkov bolnišnice. Nekatere izjave posameznikov dajejo slutiti, da se bo boj nadaljeval tudi v prihodnje.«

150_let_splosne_bolnisnice_brezice (44)

Nastop Nuške Drašček in Mihe Koretiča

Med slavnostno akademijo, ki jo je povezovala Bernarda Žarn, so navzoči preko posnetkov spoznali posamezne oddelke bolnišnice in njihove predstojnike oz. vodje: Sanjo Radić Lugarić (otroški oddelek), Vanjo Starčevića (interni oddelek in urgentni center), Matejo Vukmanič Pohar (ginekološko-porodni oddelek), Sonjo Arnšek (radiološki oddelek), Natašo Pirc (oddelek za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečine), Natašo Šušterič (fizioterapija), Matjaža Poharja (kirurški oddelek), Metko Bogovič (lekarna) in Bernardo Zakrajšek (kuhinja). Predvajali so tudi posnetke nagovorov županov treh največjih posavskih občin Ivana Molana, mag. Mirana Stanka in Srečka Ocvirka. Zbrane je nagovorila tudi doc. dr. Mojca Dobnik, v. d. generalnega direktorja Direktorata za zdravstveno nego, ki je izpostavila, da se Ministrstvo za zdravje zaveda pomena investicije, zato je v zadnjih letih pristopilo k sofinanciranju prenove bolnišnične lekarne, uredilo več oddelkov in nabavilo posamezno bolnišnično opremo. Dodala je, da ji je vodstvo bolnišnice predstavilo uspehe, ki po njenem kažejo na to, da bolnišnica raste v strokoven in kakovosten zavod za svoje prebivalce.

150_let_splosne_bolnisnice_brezice (4)

Z leve: direktorica SB Brežice Anica Hribar, doc. dr. Mojca Dobnik z ministrstva, strokovna direktorica SB Brežice Mojca Savnik Iskra in pomočnica direktorice za področje zdravstvene nege Tinkara Pacek

Vmes je potekal kulturni program, v katerem so nastopili: operne pevke in vse tudi (bodoče) zdravnice Ana Berus, Nadia Ternifi in Sanja Zupančič Mali, Nik Škrlec z raznimi recitacijami s področja zdravstva, pevka Nuška Drašček s kitarsko spremljavo Mihe Koretiča ter pevka Adrijana Jelen, ki so jo spremljali Kristjan Račič in štiri članice tamburaškega orkestra. Po uradnem delu sta sledila še pogostitev in druženje pod paviljonom na grajskem dvorišču.

Dve največji prihodnji investiciji naprava za magnetno resonanco in izgradnja objekta F

Še pred slavnostno akademijo je direktorica Hribar v upravni stavbi bolnišnice podala izjavo za medije ob jubileju bolnišnice. Kot je povedala, za Posavce in prebivalce širšega gravitacijskega območja skrbijo na štirih osnovnih področjih dela: internistika, kirurgija, ginekologija in porodništvo ter pediatrija. Pomembna je tudi urgentna dejavnost, ki jo imajo ločeno od ostalih dejavnosti od leta 2014. Po njenih besedah so ponosni tudi na nekatere posameznike iz zgodovine bolnišnice, eden od teh je dr. Cholewa, ki je na začetku 20. stoletja ustanovil svoj mali onkološki laboratorij, in ker je bil pri svojih raziskavah tako uspešen, je bil kasneje povabljen tako v Zagreb kot Ljubljano, kjer je ustanovil Onkološki inštitut. »Bolnišnica se je skozi desetletja razvijala in rasla, danes smo ponosni na prenovljene prostore in opremo, ki smo jo kupili v zadnjih petih letih, pa tudi na nove programe, kot je Dora, diabetično retinopatijo, krvno banko, sodelovanje v programu presajanja organov in tkiv ter uvedbo dialize za bolnike z akutno odpovedjo ledvic. Od letos smo bogatejši tudi za enoto mikrobiološkega laboratorija, ki jo je v naših prostorih vzpostavil NLZOH, kar je tudi ena od pomembnih pridobitev za naše paciente, saj so preiskave na tem področju zdaj bistveno hitrejše,« je pojasnila Hribar.
150_let_splosne_bolnisnice_brezice (6)

Brežiško bolnišnico so v posebej izdanem biltenu ob jubileju označili kot »trdnjavo zdravja«.


Glede nadaljnjih načrtov je navedla, da želijo na rentgenskem oddelku pridobiti napravo za magnetno resonanco, pri čemer so aktivnosti z ministrstvom že v teku in so uvrščeni v program nakupa (investicija je vredna več kot milijon evrov), zato računajo, da bo v roku enega leta ta naprava na voljo tudi za prebivalce Posavja. »SB Brežice bo za ta magnet prispevala z ureditvijo prostorov, prostor je sicer zgrajen v sklopu rentgenskega oddelka, medtem ko bo ministrstvo prispevalo sredstva za nakup naprave,« je dodala. Investicija, ki se je pokazala kot ključna ravno v času epidemije, je izgradnja novega objekta F, s katerim želijo vzpostaviti ustrezen bivanjski standard za njihove bolnike, je navedla direktorica in glede te investicije omenila, da so prejeli povabilo na sestanek na Uradu RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu v prihodnjem tednu, pri čemer ocenjuje, da se bodo stvari premaknile v želeni smeri, sicer pa so v zaključni fazi usklajevanja idejne zasnove, do konca leta bodo imeli izdelan projekt za gradbeno dovoljenje in dali vlogo za pridobitev le-tega, njihova prošnja pa bo, da bi investicijo, vredno okrog 14,5 milijona evrov (po cenah, ki so veljale v začetku letošnjega leta), uvrstili v Načrt razvojnih programov in bi bila investicija zaključena do leta 2025. »V času epidemije, ko so bile potrebne mnoge izolacije, vse več je tudi bolnikov z večkrat odpornimi bakterijami, je to terjalo manjše sobe z lastnimi sanitarijami, zato da lahko preprečujemo prenos bolnišničnih okužb na druge paciente. Želimo si tudi širitve nekaterih že izvajajočih programov, npr. endoproteze kolka in kolen, več programa na področju specialistične ambulantne dejavnosti (ORL, nevrologija), v prihodnosti, ko bomo zgradili nove prostore, pa računamo tudi na pridobitev kardiološke rehabilitacije.« Dejala je še, da bolnišnica sledi cilju kakovostna in varna obravnava bolnikov na sekundarni ravni, zato vlagajo veliko sredstev tudi v izobraževanje kadrov in opremo ter iščejo dodatne kadre.

Postregla je še s podatki, da so imeli v torek tri covidne bolnike na oddelku, trenutno je številka sicer v mirovanju, so imeli pa julija in začetek avgusta 20 do 25 bolnikov, od druge polovice avgusta dalje se je število začelo zmanjševati, tako da imajo zadnja dva tedna do največ pet bolnikov, ki prebolevajo covid. Vseh bolnikov v bolnišnici je bilo na ta dan 105, največ pa jih lahko sprejmejo 155, je še navedla Hribar.

Prvi pomemben mejnik v zgodovini bolnišnice je predstavljal ukaz cesarja Franca Jožefa leta 1872, s katerim je bila bolnišnica povzdignjena iz mestne v občo javno bolnišnico, drugi pomemben korak je bilo formiranje oddelkov, kar je bilo vezano na prostorske in kadrovske zmožnosti bolnišnice. Prvih 68 postelj v novi, takrat mogočni stavbi, katere uradna otvoritev je bila 1. 1. 1889, je bilo namenjenih kirurškemu oddelku in porodnišnici, ki sta bila v pritličju zgradbe, ter internemu oddelku, ki je skupaj s pridruženo bolnišnično lekarno zasedal prvo nadstropje. Leta 1953 je bil formiran ginekološki oddelek v okviru kirurškega oddelka, na svojo sedanjo lokacijo se je preselil šele leta 1973 z dograditvijo bolnišnice. Leta 1961 se je pokazala potreba po otroškem oddelku, ki je deloval v okviru internega oddelka in ta se je leta 1984 preselil v svoje nadstropje. Leta 1977 je bil vzpostavljen oddelek centralne intenzivne terapije znotraj kirurškega oddelka, prostorska ločitev je bila omogočena šele leta 2021. Naslednji mejnik v razvoju bolnišnice je formiranje ambulantne dejavnosti, zato je bil leta 1962 zgrajen poliklinični ambulantni trakt. Opravilna dejavnost se je prostorsko ločila od kirurškega oddelka z izgradnjo operacijskega trakta leta 1988. Potreba po neakutni obravnavi, podaljšanem bolnišničnem zdravljenju in paliativni oskrbi je bila zagotovljena s formiranjem oddelka za bolnišnično nego v letu 2002. Novembra 2014 je bila v SB Brežice otvoritev prvega urgentnega centra v Sloveniji. Leta 2022 je tudi prostorsko omogočeno delovanje bolnišnice. Danes ima brežiška bolnišnica 120 postelj za akutno bolnišnično obravnavo in 35 postelj za neakutno obravnavo. Nepogrešljive zdravstvene enote so tudi radiološki oddelek, katerega zametki segajo v leto 1917, lekarna, laboratorij s transfuzijo, mikrobiološki laboratorij in fizioterapija.

Primanjkuje kardiologov, tudi ginekologov in kirurgov, potrebovali bi še kakšno medicinsko sestro

Po navedbah strokovne direktorice Mojce Savnik Iskra je v SB Brežice 381 zaposlenih, od tega 60 zdravnikov (44 specialistov, 14 specializantov in dva zdravnika sekundarija). Na področju zdravniškega dela čutijo predvsem pomanjkanje internistov, še najbolj na področju kardiologije, kjer na razpise niso imeli prijav, je izjavila in dodala, da bi bila prav tako dobrodošla kak ginekolog in kirurg. Imajo sicer nekaj specializantov s teh področij, ki pa bodo prišli k njim šele čez nekaj let, ko bodo zaključili s specializacijo. Zaposlenih imajo 73 srednjih medicinskih sester in 113 diplomiranih medicinskih sester ter tudi osem bolničarjev. V skupini 54 zdravstvenih sodelavcev pa so zaposleni v radiologiji, laboratoriju, lekarni, fizioterapiji in po novem tudi zdravstveni administraciji, tako da je skupaj zdravstvenih delavcev in sodelavcev 80 % vseh zaposlenih. Tinkara Pacek, pomočnica direktorice za področje zdravstvene nege, jo je dopolnila, da na področju zdravstvene nege pri njih ni zaznati takšnega primanjkljaja kot v ostalih zdravstvenih ustanovah po Sloveniji. Zaenkrat bi večje število kadra po njenih besedah potrebovali na področju srednjih medicinskih sester. »Dolgotrajne bolniške nekako še uspemo nadomestiti, kratkotrajne pa zelo težko, ker je dovolj delovnih mest za nedoločen čas in zelo težko zaposlimo za določen čas,« je pojasnila in še omenila, da so trenutno pri njih na klinični praksi dijaki 3. letnika zdravstvene nege na SIC Brežice in zavoljo tega računajo na več kadra iz Posavja.

R. R.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam
»

ne spreglejte

12.09.2019 | Redakcija

Solatarska ciza z Drnovega

04.12.2020 | Redakcija

Ribiški pripomočki prednikov