Domačine skrbi za usodo mrestišča

V vasi Okroglice v sevniški občini, skozi katero vodi pot do Lovrenca, domačine skrbi za edino mrestišče dvoživk na tem območju. Če bi vodna površina izginila, bi žabe in druge dvoživke izgubile svoje dolgoletno razmnoževališče.

V vasi, ki leži na nadmorski višini 417 metrov, se med gozdovi in travniki skrivajo številni manjši izviri, hudourniški potoki in jezerca. Eno izmed njih je že desetletja mrestišče dvoživk in okrasni ribnik.

Domačine skrbi, da bo lastnik zemljišča prekinil dotok vode v jezerce, nato pa na izsušeno območje navozil zemljo in zgradil manjši gospodarski objekt. Ali in kdaj naj bi do takšnega posega dejansko prišlo, za zdaj ni znano. Jezerce je bilo za obiskovalke in obiskovalce vedno zanimivo. »Pohodnice in pohodniki, ki so se vračali z Lovrenca, so se radi ustavili ob vodi ter s podesta, ki danes nima več prečnih desk, z zanimanjem opazovali nastajajoče življenje v njej. Žalosti me, če nekoč tega naravnega habitata za dvoživke ne bi bilo več,« pove domačin, ki se je v vasico preselil pred slabimi petimi desetletji prav zaradi neokrnjenega naravnega okolja in želi si, da bi ga takšnega ohranili tudi za prihodnje rodove .

ŽIVLJENJSKI PROSTOR DVOŽIVK

Po pojasnilih Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) območje mrestišča v vasi Okroglice nima posebnega naravovarstvenega statusa – ni naravna vrednota, zavarovano območje, ekološko pomembno območje, niti ni del omrežja Natura 2000. Kljub temu predstavlja pomemben življenjski prostor več zavarovanih vrst dvoživk, med njimi rosnic, sekulj in navadnih krastač. Jezerce je zanje pomembno razmnoževališče oziroma mrestišče, ki ga varuje Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Ta med drugim prepoveduje odstranjevanje, poškodovanje ali uničevanje takšnih habitatov, razen v zakonsko določenih izjemah.

Na Zavodu opozarjajo, da bi izguba takšne vodne površine kot razmnoževalnega habitata pomenila manj mrestišč, upad številčnosti dvoživk ter poslabšanje stanja njihovih populacij na tem območju. ZRSVN še dodaja, da so sodelovali pri pripravi Občinskega prostorskega načrta Občine Sevnica ter pri projektu varstva dvoživk na območju Okroglic.

PODHOD ZA DVOŽIVKE

Po podatkih Občine Sevnica je parcela, na kateri je mrestišče v zasebni lasti, vendar se nahaja v območju enote urejanja prostora, kjer veljajo posebna prostorska merila in pogoji. »Gre za zelene urbane površine in del zelenega sistema, kjer gradnja objektov ni dovoljena. Predvidene so predvsem ureditve zelenih površin, pri čemer se mora ob ribnikih ohranjati nepozidanost in javna dostopnost priobalnega zemljišča,« je del pojasnila.

Občina je v okviru participativnega proračuna pred leti uredila podhod za dvoživke pod lokalno cesto, s čimer se zmanjšuje njihova smrtnost zaradi prometa in izboljšuje povezanost njihovih življenjskih prostorov.

Domačin, ki si je prizadeval za ureditev podhoda za dvoživke v vasi Okroglice, pa pravi, da jih na tem območju živi več vrst. Največ je rjavih krastač, zelene krastače pa so precej redkejše. Poleg njih je mogoče opaziti še rosnice, sekulje in navadnega pupka. »Število dvoživk žal upada, zato je pomembno, da ohranimo tudi manjše vodne površine, ki predstavljajo njihov nepogrešljiv življenjski prostor,« poudari in doda, da usoda jezerca v Okroglicah ni pomembna le za njegovega lastnika in domačine, ampak tudi za številne dvoživke, ki se vanj vsako pomlad vračajo po nov začetek življenja.

Smilja Radi

Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 8. oktobra 2026.

#povezujemoposavje