Dr. Barbara Smolej Fritz: »Šola mora biti prostor pluralnosti v vseh pogledih ...«

Na Gradu Rajhenburg je minuli petek, 4. oktobra, potekalo 37. srečanje Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije. V od leta 1976 dalje delujoče društvo je vključenih več kot 1100 strokovnih delavcev, ki delajo na področju vzgoje, izobraževanja, varstva in zaposlovanja otrok in mladostnikov ter odraslih oseb s posebnimi potrebami. Gostitelj letnega strokovnega srečanja je bila Osnovna šola dr. Mihajla Rostoharja Krško, ki v letošnjem letu obeležuje šest desetletij izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.

Slovensko Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov skozi delo v več sekcijah - za področje usposabljanja oseb z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, usposabljanja oseb z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju, za področje usposabljanja oseb s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, za usposabljanja gluhih in naglušnih oseb, usposabljanja gibalno oviranih oseb, za področje mobilne specialno in rehabilitacijsko pedagoške službe in inkluzivne pedagogike, poleg navedenih pa delujeta v društvu tudi sekciji študentov in upokojenih delavcev - povezuje strokovne delavce, skrbi za izmenjavo izkušenj in praks, strokovni napredek, izpopolnjevanje članov ter zastopanje poklicnih interesov. Kot je zbranim poudaril predsednik društva mag. Marko Strle, je njihova strokovna pot pogosto polna izzivov, a da so prav ti izzivi tisti, ki jih motivirajo, da iščejo inovativne rešitve, sodelujejo in se povezujejo in vsak dan znova dokazujejo, da lahko s skupnimi močmi ustvarjajo okolje, v katerem ima vsak posameznik priložnost za uspeh ne glede na svoje ovire ali posebnosti: »In naša vloga je nenadomestljiva. Smo zagovorniki enakih možnostih, most med različnostmi in podpora v trenutkih, ko je ta najbolj potrebna.«

Ob priložnostnem glasbenem in instrumentalnem programu, ki so ga izvedli učenci in učitelji OŠ dr. Mihajla Rostoharja, sta udeležence nagovorila tudi župan Mestne občine Krško Janez Kerin in ravnateljica šole gostiteljice dr. Barbara Smolej Fritz. Kerin je med drugim dejal, da specialni in rehabilitacijski pedagogi opravljajo neprecenljivo delo, pri čemer se zaveda, da je to tako v laični kot politični javnosti premalo priznano in cenjeno: »Vaše delo presega vzgojo in poučevanje. Gre za zagotavljanje podpore, prilagoditev in individualizirane pomoči, ki omogoča otrokom enake možnosti za razvoj in izobraževanje in vključevanje v družbo, kar je še posebnega pomena.« Navezal se je tudi na 60-letni jubilej OŠ dr. Mihajla Rostoharja, v kateri bodo po izgradnji nove šole tako šolajoči kot zaposleni pridobili boljše pogoje za delo, učenje in ustvarjanje. Prepričanje, da se vedenja specialno pedagoške stroke, ki ima ravno tisto, kar v kontekstu prizadevanj za vključujočo šolo najbolj primanjkuje. premalo izkorišča, je izpostavila tudi dr. Barbara Smolej Fritz, ravnateljica OŠ dr. Mihajla Rostoharja: »Kako organizirati in prilagoditi delo v osnovni socialni celici šolskega prostora, da bodo učenci v vsej njihovi različnosti - osebnostni, verski, jezikovni - imeli občutek, da so v tej različnosti lahko uspešni in da je različnost nekaj, kar je v redu. Skrbi me, da za vse več učencev program redne osnovne šole ni ustrezen, tudi za tiste učence, ki bi pravzaprav moral biti. Morda bi kdo zaključil, da smo v osnovnih šolah s prilagojenim programom na nek način s tem zadovoljni. Nismo. Šole s posebnim programom dojemam kot del inkluzivnega šolskega prostora, ki predstavljajo eno izmed možnosti … In so za nekatere učence najboljša možnost, ki jim omogoča optimalen razvoj. In eden od pokazateljev vključujoče skupnosti je gotovo tudi resnično sprejemanje dejstva, da učenci obiskujejo različne programe, šole in da je to nekaj, ker je v redu. Na OŠ dr. Mihajla Rostoharja verjamemo, da moramo omogočiti vsakemu od 126 učencev, da najde svoj prostor v skupnosti in prejme potrebno podporo za svoj razvoj. Sodelavci in sodelavke, v letošnjem letu nas je 87, vsak dan znova dokazujejo, da lahko s potrpežljivostjo, empatijo, s strokovnim znanjem spreminjajo svet na bolje. Ni vedno lahko. Spremembe, ki se nam zdijo velike ali celo velikanske, so z očmi nekoga od zunaj mnogokrat nevidne. Šole smo si na eni strani zelo podobne, na drugi strani pa tako različne. Vse smo vpete v skrb za optimalen celostni razvoj naših učencev, v zagotavljanje varnega okolja za vse v šolskem prostoru, v skrb za profesionalni razvoj zaposlenih in še kaj. Vsak dan so pred nami novi izzivi, človeški in strokovni. Mnogokrat ni lahko soočati različna mnenja, prepričanja, poglede, vendar, dokler se tega zavedamo in zavestno sprejemamo, razmišljamo in raziskujemo, smo na dobri poti. Šola mora biti prostor pluralnosti v vseh pogledih, tako osebnih kot strokovnih, vendar z močnim zavedanjem in spoštovanjem občečloveških vrednot.«

Neva Laščak prejemnica priznanja Antona Skale

Vsako leto na strokovnem srečanju podelijo tudi priznanje Antona Skale, s katerim izpostavijo in se zahvalijo posameznikom za njihov doprinos na posameznih področjih delovanja. Letošnja dobitnica priznanja na strokovnem srečanju na gradu je bila Neva Laščak, ki se je na svoji poklicni pedagoški poti posvečala celoviti glasbeni vzgoji slepih in slabovidnih oseb z nenehnim iskanjem inovativnih metod dela, da bi lahko ti dosegali enakovredne uspehe kot njihovi videči sovrstniki. Še posebej izstopa njeno pionirsko delo pri pripravi in oblikovanju notnih zapisov za slepe v brajici, za katerega je s kolegico s področja računalništva pripravila tudi priročnik za računalniško obliko zapisa v programu Word, prilagojenega za slepe, ki je namenjen poučevanju pouka glasbene umetnosti tako v osnovnih šolah kot nauka o glasbi v glasbenih šolah. Laščak je s svojim predanim delom omogočila, da so se njeni učenci ne le glasbeno izpopolnjevali, temveč tudi enakovredno nastopali na različnih kulturnih prireditvah, pevskih revijah ter se udeleževali glasbenih tekmovanj, obenem pa je izvajala tudi individualni pouk petja in igranja na več inštrumentov. Kot je bilo še med drugim povedano ob podelitvi najvišjega stanovskega priznanja, Neva Laščak, ki se je pred kratkim upokojila, ni bila le gonilna sila v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne IRIS v Ljubljani, ampak tudi v inkluzivnih šolah, trenutno pa pripravlja nov priročnih za glasbeni zapis za slepe v brajici, ki bo predvidoma še v tem mesecu izdan pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije.

B. M.