Časopis za pokrajino Posavje
28.02.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Dr. Miloš Bavec, direktor Geološkega zavoda Slovenije: V prihodnosti bo v podzemlju gneča

Objavljeno: Sobota, 23.01.2021    Rubrika: NOVICE Redakcija
Miloš Bavec

Dr. Miloš Bavec (foto: Miran Juršič)

Silovit potres na Hrvaškem in številni popotresni sunki so nas spomnili, kako močno (lahko) na nas vpliva dogajanje v notranjosti oz. 'drobovju' našega planeta. Dobro ga pozna naš posavski rojak, po rodu Sevničan, direktor Geološkega zavoda Slovenije dr. Miloš Bavec.

Se spominjate, kdaj in kaj vas je pritegnilo v geologijo, ki ni ravno med najbolj pogostimi študijskimi področji? Ste se že v zgodnjih letih zanimali za kamne, minerale, rudnine ipd.?
 
Seveda sem bil že kot otrok navdušen nad fosilnimi školjkami okrog domačih krajev, me je pa geologija pritegnila sorazmerno pozno, ob koncu gradbene šole, ko sem ugotavljal, da je zgradba podzemlja, podpovršja za gradbeništvo velika neznanka in da je tam odprtih še nešteto ključnih vprašanj. Poleg tega se mi je kot najstniku zdela geologija v primerjavi z zelo inženirsko natančnim in standardiziranim gradbeništvom bolj raziskovalna, bolj izzivalna. 
 
V vaših magistrskih in doktorskih delih ste se ukvarjali sicer predvsem z Bovško kotlino in Posočjem, ki velja za eno najbolj potresno ogroženih območij v Sloveniji, zagotovo pa poznate tudi geološko zgradbo Posavja, ki prav tako sodijo med potresno ogrožena območja. Kako bi jo na kratko pojasnili?
 
Pravzaprav sem se po zaključenem študiju veliko ukvarjal tudi s Posavjem. Strokovno se ukvarjam predvsem z geologijo mlajših geoloških obdobij. To je s procesi, ki se na ali pod Zemljinim površjem dogajajo danes ali so se dogajali v bližnji geološki preteklosti. To sega dva do tri milijone let nazaj, kar je v geologiji zelo malo.  Iz tega preteklega  dogajanja lahko sklepamo tudi na dogajanje v sedanjosti in deloma tudi že v prihodnosti. V tem smislu so si večje kotline v Sloveniji precej podobne in je zato raziskovalno delo na primer v Posočju, v Ljubljanski in Krški kotlini metodološko sorodno.
Če želimo razumeti geološko zgradbo in sedanjost, je potrebno poznati vsaj osnove geološke zgodovine. Območje, recimo mu pra-Posavje, je z nekaj prekinitvami najmanj zadnjih 300 milijonov let ležalo pod vodo, največ časa pod morsko. Na morskem dnu so se odlagali sedimenti, ki so se kasneje spremenili v sedimentne kamnine. V milijonih let so te kamnine pod vplivom tektonsko pogojenega gubanja, prelamljanja, narivanja in erozije pojavile na površini. Morje se je iz teh krajev  umaknilo šele pred nekako šestimi milijoni leti z umikanjem oceana Paratetida proti njegovemu zadnjemu ostanku Črnemu morju in približno takrat se je  končala  geološka zgodovina  ter začela geološka sedanjost Posavja. No, če sem natančnejši, se je morje že nekaj prej spremenilo v sladkovodno jezero in proti današnjemu Črnemu morju se je počasi pomikala zahodna obala jezera in ne več morje. Danes sedimente v Posavju odlagajo samo še tekoče vode. Posavje torej danes gradijo predvsem sedimentne kamnine, njihov položaj in stanje pa je posledica dinamičnega  geološkega  dogajanja  v preteklosti. V geotektonskem smislu spada največji del Posavja v Posavske gube, geološko nagubano ozemlje, ki je v približno enakem napetostnem stanju zadnjih nekaj milijonov let.
 
So na našem območju kakšne geološke posebnosti, denimo vsaj v slovenskem merilu?
 
Slovenija je geološko zelo pestra dežela in enako velja tudi za Posavje, kjer geoloških posebnosti ni težko najti, težje jih je izbrati. Zelo zanimive so jasne sledi prej omenjenega zadnjega umikanja morja imenovanega Paratetida iz teh krajev, na primer velike količine takrat odloženega kremenovega peska. Ta je v Posavju na voljo v velikih količinah in ga ali pa so ga v preteklosti izkoriščali pri Raki, v Globokem in v zaledju Blance in Sevnice. Odložen je bil na stiku ostanka Paratetide, ki ga danes imenujemo tudi Panonski bazen, in rek pred nekako 6 do 7 milijoni let. Pesek je lep, zelo barvit in trenutno ga lahko najlepše vidimo v peskokopu pri Raki. Iz tega časa in okolja je tudi podoben, le nekoliko bolje sprijet in prav tako slikovit pesek iz okolice Bizeljskega, v katerega so ljudje izkopali repnice. V Posavju se je tudi precej rudarilo svinčevo, cinkovo in bakrovo rudo, delovali so tudi sorazmerno veliki premogovniki na Senovem, Krmelju in Globokem. V Posavju najdemo ob severnih obronkih Gorjancev še termalno vodo, pa izobilje fosilov vključno s fosilnimi koralnimi grebeni in ostrigami pri Mokricah in še marsikaj zanimivega.  
 
Kako opisana geološka zgradba vpliva na tektonske procese oz. potresno dejavnost na tem območju? Najbrž je to povezano tudi z geologijo širšega območja oz. jo moramo presojati v širšem kontekstu …
 
Današnja geološka zgradba je samo izsek časa v vedno spreminjajočem se geološkem okolju. Glavno vlogo je imela in jo še vedno ima tektonika. Tudi danes je Posavje tako kot večji del Slovenije zaradi globalnih tektonskih razmer tektonsko aktivno in to aktivnost je treba poznati in upoštevati. Drži, da moramo za poznavanje lokalnih razmer poznati širši kontekst, ki je danes dobro poznan. V najširšem smislu celoten sistem poganja Afriška plošča, ki se s hitrostjo nekaj milimetrov na leto približuje Evrazijski. V tem sistemu pa obstaja še veliko malih podrobnosti, ena od njih je nekoliko samosvoje obnašanje vmesne Jadranske mikroplošče. Posledica trenutnega dogajanja, ki traja že več milijonov let, je, da je Posavje del Posavskih gub, ki se pod pritiskom v smeri sever – jug še danes gubajo, z gubanjem pa so povezani tudi prelomi, ki lahko povzročajo potrese. Treba je vedeti, da v tem primeru ne gre za prelome in premike, kot jih poznamo iz tektonsko najbolj aktivnih območij, kot sta na primer Japonska ali Kalifornija. Premiki v teh krajih dosegajo velikostni red nekaj desetink milimetra na leto in tudi pričakovani potresi so temu primerni, kar pa ne pomeni, da so zanemarljivi, zato  je treba potresno nevarnost tudi v Posavju obravnavati zelo resno.    
 
Vemo, da potresov ne moremo napovedovati, lahko pa se nanje pripravimo s potresno varno gradnjo ipd. Kdaj se je pričelo to zavedanje oz. od kdaj se gradi v skladu s temu kriteriji? Bi morali temo posvetiti še več pozornosti?
 
Posavje spada med zmerno potresno ogrožena območja. Pričakovani potresi so v teh krajih taki, da lahko z ustrezno potresno odporno gradnjo zagotovimo tako rekoč popolno varnost. V Sloveniji smo že leta 1963 sprejeli in pričeli uporabljati primerno ureditev za potresno odporno gradnjo. Temelji na karti potresne nevarnosti, ki jo za vso državo pripravlja ARSO. ARSO sicer v sodelovanju z Geološkim zavodom Slovenije pripravlja novo karto potresne nevarnosti, ki je izdelana po najsodobnejši metodologiji, a ta karta ne bo drastično drugačna od prejšnje. Še vedno bo ostalo ključno navodilo za graditelje enako: potresno odporna gradnja v skladu s predpisi. Govorim seveda o dejanski izvedbi gradnje in ne zgolj o načrtih, ki jih graditelji potem ne upoštevajo. V preteklosti se je to pri individualnih gradnjah žal dogajalo. Upam, da so ti kratkovidni načini varčevanja predvsem samograditeljev že izumrli. Sicer nisem gradbenik in se neposredno s tem vprašanjem ne ukvarjam, a po mojem vedenju se v Sloveniji že dolgo, vsaj od leta 1963 dalje, pri gradnji zahtevnejših objektov, ki so ali so bili grajeni ob ustreznem nadzoru, upoštevajo predpisi s področja potresno odporne gradnje.
 
Kadar v naši širši okolici pride do močnejšega potresa, se zavemo, kako majhni in nemočni smo proti neizogibnemu spreminjanju tal pod našimi nogami. Pa vendar: kakšna je naša vloga pri tem? Veliko se govori o tem, kako človek s svojim delovanjem vpliva na spreminjanje (segrevanje) atmosfere, manj pa o tem, kako človeška dejavnost vpliva na spreminjanje sveta pod nami. Koliko vpliva ima človek na to, denimo z rudniki, predori, vrtinami ipd. posegi?
 
No, na večji del dobrih 6300 km Zemljinega polmera s svojimi aktivnostmi na površini zanemarljivo malo vplivamo, čeprav neke ocene kažejo, da človek danes premika večje mase materiala kot tektonika plošč. Nisem čisto prepričan, če to drži, drži pa, da smo postali pomemben dejavnik pri spreminjanju stanja zgornjih metrov, ponekod celo kilometrov podzemlja. Na potrese s svojo dejavnostjo ne vplivamo pomembno. Izjema so potresi, ki jih lahko spodbudimo na primer z dodatno obtežbo velikih akumulacij vode z nekaterimi postopki pri črpanju nafte ali s preveč brutalnim hidravličnim lomljenjem pri pridobivanju plinov iz skrilavcev, manjše potrese lahko povzročijo tudi dodatne obtežbe zaradi velikih akumulacij vode. Ne moremo in ne smemo pa se izogniti veliki odgovornosti za stanje zgornjih nekaj sto metrov, v nekaterih primerih tudi zgornjih kilometrov Zemljine skorje. Bolj kot vrtanje, rudarjenje in gradnja predorov je za stanje tega dela geosfere problematično onesnaževanje, povezano ali nepovezano s temi dejavnostmi ter nesmotrno poseganje v prostor. V Sloveniji na primer skoraj vso pitno vodo pridobimo iz podzemlja, ki ga onesnažujemo z odpadnimi vodami, pesticidi, nevarnimi odpadki, kar se nam že zelo maščuje. Poseben problem je tudi gradnja na neprimernih, na primer na plazovitih območjih. Plaz je zelo težko, pogosto nemogoče ustaviti. Bistveno smotrneje je graditi tam, kjer nam plazovi ne grozijo. Na Geološkem zavodu Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor  za slovenske občine pripravljamo karte verjetnosti za nastanek plazov. Za dobršen del Posavja so te že nared in so prosto dostopne na portalu eGeologija. 
Bo pa v prihodnosti v podzemlju gneča, velik del človekovih aktivnosti se bo selil v podzemlje. Promet, izkoriščanje mineralnih surovin in energentov, geotermalna energija imajo v podzemlju velik potencial in so si že danes ponekod v napoto. Zato se nekatere države, predvsem pa velika mesta,  že zelo intenzivno ukvarjajo s trodimenzionalnim prostorskim načrtovanjem. To je zalogaj, ki nas še čaka.
 
Kako vi osebno doživljate potrese? Vas najprej zaskrbi, kaj se je prevrnilo/poškodovalo v stanovanju ali bolj razmišljate o tem, kaj se je pri tem zgodilo kilometre globoko?
 
Doslej nisem pomislil na to, mi je pa vaše vprašanje ponudilo nedvoumen odgovor. Med potresom pri Petrinji sem bil doma in že med tresenjem sem rekel sinovoma, da se je nekje blizu nekaj zelo hudega zgodilo in šele potem sem ju spomnil, da naj se le umakneta dlje od omar. Vem, ni bilo prav, a očitno je prevladal geolog v meni. Verjamem v pomen potresno odporne gradnje in morda sem razvajen, ker živim in delam v objektih, v katere verjamem, da so potresno varni.   
 
Ali in kakšno besedo imate geologi pri umeščanju velikih infrastrukturnih objektov v prostor (denimo elektrarn, mostov, predorov, viaduktov, kanalov …), na kakšen način lahko pri tem pomagate s svojim znanjem? Je to pri tem dovolj upoštevano?
 
Je in ni. V zadnjih fazah projektiranja in pri sami gradnji predvsem zahtevnejših objektov je mnenje geotehnikov, hidrogeologov in inženirskih geologov upoštevano. Tudi v teh fazah bi se dodaten vložek v dodatne preiskave v mnogih primerih večkratno povrnil, vendar je glavni problem drugje. Prav katastrofalno je namreč stanje pri umeščanju v prostor in predhodnih raziskavah, kjer bi lahko geologi s svojim znanjem bistveno bolj pripomogli k družbeno in ekonomski sprejemljivejši gradnji. Naravnost neverjetno je, da se v fazah načrtovanja umeščanja večjih infrastrukturnih objektov v prostor ne povabi k sodelovanju geologov, da bi dodatno pregledali teren in podali svoje mnenje. Geologi razpolagamo z znanjem naših predhodnikov, zato bi bilo pogosto potrebnih le nekaj dodatnih dni za pregled obstoječih podatkov in nekaj dodatnega kartiranja na terenu, morda kakšna dodatna globinska preiskava, da bi bile odločitve bistveno bolje utemeljene in s tem enostavno boljše. Ne velja pa to za vse primere. Nekateri projekti so tudi v Sloveniji zgledno pripravljeni.
 
V Krškem je slišati, da na območje bodočega objekta NSRAO in morebitnega drugega bloka NEK prihajajo ekipe tujih geologov, ki zbirajo vzorce, preučujejo gibanje tal ... Vas o svojih raziskavah na našem ozemlju obvestijo, morajo pridobiti kakšno dovoljenje s strani Geološkega zavoda? So našim strokovnjakom po koncu terenskega dela dostopni njihovi izsledki?
 
Slovenija  je ena  izmed redkih evropskih držav, ki nima urejene zakonodaje na področju ravnanja z geološkimi podatki, zato ni nujno, da bi tuji geologi delili z nami podatke, pridobljene v njihovih raziskavah. Z izjemo raziskav za mineralne surovine, ki ga ureja Zakon o rudarstvu, in nekaterih postopkov pri raziskavah podzemnih voda v Sloveniji izvajalec ali investitor ni nikomur dolžan predati podatkov. Stanje je škodljivo in enostavno nerazumno, zato geologi že od leta 1991 poskušamo prepričati državo, da to področje uredi vsaj tako, kot je imela to urejena prejšnja država. Ne gre samo za tujce. Nešteto je primerov, kjer so razni izvajalci, domači ali tuji, eden za drugim geološko raziskovali isto območje, ker si niso izmenjali podatkov. Na srečo je v Krškem drugače. Precej dela so tam res opravili tudi tujci, vendar po mojem vedenju v vseh primerih v sodelovanju z domačimi inštitucijami, pogosto tudi z Geološkim zavodom Slovenije in podatki ostajajo v Sloveniji.
 
Geologi govorite o obdobjih, ki so trajala na milijone let (nekje sem prebral, da za geologa stoletje ni daljše od enega samega utripa srca), človek pa se v tej časovnici pojavi šele tik pred koncem. Uradno smo sicer v dobi holocena (od konca zadnje ledene dobe), med strokovnjaki še vedno ni enotnosti, kdaj naj bi se pričelo obdobje antropocena oz. človekove dobe (z naselitvijo Amerik okoli leta 1600 ali s koncem jedrskih poskusov v prejšnjem stoletju). Kaj vi menite o tem?
 
Razprava  o tem je še odprta. Mednarodna komisija za stratigrafijo antropocena še ni formalizirala. Ker je za formalizacijo tako pomembne stratigrafske meje potreben jasno prepoznan globalni dogodek, bi sam stavil na jedrske poskuse, ki so pustili kemijsko sled na celotnem planetu, ali pa na začetek industrijske revolucije. Ne nazadnje tudi začetek katastrofalnega onesnaževanje, še enega globalno sledljivega in tudi v geološki prihodnosti nedvomno prepoznavnega dogajanja na tem planetu, bolj sovpada s tem časom kot  s kolonizacijo Amerik.
 
Med drugim ste avtor knjige Zgodbe iz podzemlja: geologija za vse otroke, ki je prva te vrste v Sloveniji, saj geološke fenomene opisuje na zabaven in otrokom razumljiv način. Zakaj se vam je zdelo pomembno to napisati?
 
Ker sem prepričan, da je vsaj osnovno znanje o geologiji pomembno za vse od najmlajših dalje. Tisti, ki razume vsaj osnove te znanosti, in zelo lahko jo je razumeti, ne bo nikoli več izlil cisterne umazanije v reko in vrgel praznega akumulatorja v gozd, ne bo gradil hiše iz lego kock na plazu in se ne bo čudil, kako se je na vrhu Triglava v apnencu znašla fosilna riba. Upam, da bo geologija našla pot tudi v osnovne šole, s tem se trenutno ukvarja zelo obetavna skupina raziskovalcev in profesorjev in upam na najboljše.
 
Rodili ste se v učiteljski družini v Šentjanžu, kjer je bil vaš oče nekaj časa ravnatelj šole, in nato odraščali v Sevnici, kjer je bil oče nekaj časa celo župan. Kakšne spomine imate na otroštvo in v kolikšni meri ste še povezani s kraji vašega otroštva in mladosti?
 
Odlične spomine imam na to obdobje. Stik s Šentjanžem sem žal malo izgubil, ker sem tam preživel zgodnja otroška leta in se le redko vidim s katerim od svojih otroških prijateljev, a se. Sem pa toliko bolj povezan s Sevnico. Tam sem spoznaval življenje, se družil, bil precej zagnan rokometaš in kljub temu, da sem že več kot trideset let od doma, se še vedno predstavljam kot Sevničan, Posavec.
 
Peter Pavlovič

Pogovor je bil (v skrajšani obliki) objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam