Časopis za pokrajino Posavje
18.08.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Drugič obeležujemo svetovni dan čebel

Objavljeno: Ponedeljek, 20.05.2019    Rubrika: NOVICE Redakcija
Čebelnjak s panjskimi končnicami v Loki pri ZM

Čebelnjak s panjskimi končnicami v Loki pri Zidanem Mostu (foto: S. R.)

Danes, 20. maja, drugi praznujemo svetovni dan čebel (na ta dan se je leta 1734 rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša), ki ga je na predlog in pobudo Slovenije Organizacija združenih narodov razglasila 20. decembra 2017.

Čebelarstvo tudi pri nas priljubljeno in razširjeno
 
Čeprav Posavje ne sodi med pokrajine z najdaljšo čebelarsko tradicijo v Sloveniji, ima ta dejavnost tudi pri nas že kar dolgo zgodovino. V čebelarska društva je danes vključenih več kot 450 posavskih čebelarjev, kar pomeni, da je čebelarstvo ena najbolj razširjenih kmetijskih panog, hkrati pa priljubljena prostočasna dejavnost. Čebelarstvu v Posavju smo leta 2016 posvetili tudi posebne tematske strani Sadovi narave v Posavju.
 
Najdaljšo tradicijo društvene organiziranosti v čebelarstvu imajo na Raki, od koder izhaja eden prvih čebelarskih strokovnjakov pri nas Martin Humek. Med starejša čebelarska društva sodijo še radeško, sevniško, krškopoljsko (danes leskovško), senovsko-brestaniško, krško in kostanjeviško, mlajša so društva v Šentjanžu in v brežiški občini (Brežice, Krška vas, Dobova-Kapele). Enajst društev, ki so del Čebelarske zveze Slovenije, združuje okvirno 450 posavskih čebelarjev (nekaj čebelarjev iz bistriške občine je vključenih v Čebelarsko društvo Podčetrtek), kar priča o tem, da gre za priljubljeno in pomembno dejavnost, ki nekaterim zagotavlja pomemben dohodek ali celo preživetje, drugim pa koristno prostočasno dejavnost, s katero pripomorejo k ohranjanju značilnosti slovenskega podeželja, kamor  nedvomno sodijo tudi številni čebelji panji.
 
V čebelarskih društvih skrbijo za povezovanje, informiranje, izobraževanje in izpopolnjevanje svojih članov, v sodelovanju z osnovnimi šolami ohranjajo delovanje čebelarskih krožkov, v katerih mladi ob pomoči izkušenih mentorjev skrbijo za šolske čebelnjake in se udeležujejo čebelarskih tekmovanj, sodelujejo pri projektu medeni zajtrk v šolah in vrtcih, s katerim opozarjajo na zdravo prehrano, ob dnevu odprtih vrat predstavljajo čebelarsko dejavnost z degustacijo čebelarskih izdelkov, sodelujejo pa tudi na raznih drugih lokalnih prireditvah, tržnicah, promocijskih dogodkih. Med pionirkami čebelarskih krožkov v Sloveniji je bila Minka Zupančič iz Krškega, ki je za čebelarstvo med drugim navdušila tudi prof. dr. Janka Božiča, danes priznanega čebelarskega strokovnjaka, ki pravi, da ima čebelarjenje pri nas izrazito močan kulturni, ne le strogo ekonomski oz. pridobitni vidik.
 
P. P.
« Nazaj na seznam
»