Državni sekretar ​Levičar: Za JEK2 je ključna lokalna podpora

Natančno štiri tedne po februarski, 19. redni seji občinskega sveta je župan Janez Kerin v četrtek, 27. marca, sklical 20. redno sejo občinskega sveta v tem mandatu. Po svetniških pobudah, vprašanjih in predlogih je bila na dnevnem redu seznanitev s potekom nadaljnjih aktivnosti na projektu JEK2.

Kot smo že poročali, je župan Janez Kerin – ker so se po preklicu referenduma o JEK2 razprave o tem projektu v javnosti umirile, zaslediti pa je razprave o energetskih rešitvah, ki dajejo prednost obnovljivim virom energije, in ideje o možnostih umeščanja majhnih modularnih reaktorjev – v začetku februarja naslovil pismo na predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba z apelom, da se Mestno občino Krško seznani z aktualnimi stališči Vlade RS glede nadaljnjih aktivnosti na projektu JEK2, zahteval je tudi vključitev Mestne občine Krško v vse faze nastajanja zakonodaje, vezane na projekt. V odgovoru, pod katerega se je podpisal državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade Danijel Levičar, so zapisali, da Vlada Republike Slovenije podpira nadaljevanje pripravljalnih aktivnosti na projektu JEK2 in si prizadeva za njihovo pospešitev, JEK2 pa je »edini energetski projekt nacionalnega pomena, ki je realno izvedljiv in se konkretno načrtuje v mestni občini Krško«.
 
JEK2 je državna strateška prioriteta
 
Točka je na sejo privabila večje število gostov zlasti iz energetskih krogov. Kot je povedal župan, sta skupaj s predsednikom Sveta regije Posavje (brežiškim županom Ivanom Molanom) redna udeleženca sej delovne skupine Vlade RS za koordinacijo projekta JEK2 (VDS JEK2), ki jo vodi državni sekretar Levičar, v maju pa je predvidena tudi širša razprava na to temo. Slednji je pred svetniki ponovno poudaril, da je JEK2 državna strateška prioriteta, saj bo po zaprtju TEŠ6 in poteku obratovalne dobe NEK nastala velika vrzel med proizvodnjo in porabo električne energije. »To pomeni, da bomo leta 2050 približno 75-odstotno uvozno odvisni, kar za resno državo zagotovo ne more biti cilj,« je izpostavi, zato bo treba to vrzel zapolniti s fotovoltaiko, vetrnimi elektrarnami in predvsem JEK2. Pri tem imamo tudi priložnost, da imamo po zaključku delovanja TEŠ6 popolnoma razogljičen pa tudi konkurenčen elektroenergetski sistem. Država se je tudi z resolucijo o miroljubni rabi jedrske energije zavezala k razvoju jedrskega programa, bo pa za delo na tem projektu treba do leta 2035 izobraziti in usposobiti 1000 ljudi, kar bo velik izziv. »Tisti, ki bodo zaganjali JEK2, so danes še v osnovni šoli,« je dejal. Pomembno je tudi vključevanje podjetij v globalne dobavne verige ponudnikov opreme. Neuspešna referendumska izkušnja je bila tudi koristna, po Levičarjevem osebnem mnenju pa referendum ni najboljši način za sprejemanje tovrstnih strateških odločitev, kar je ponazoril z neuspelim referendumom o postavitvi vetrnih elektrarn na avstrijskem Koroškem. Bolj primerne se mu zdijo druge metode, kot je denimo deliberacija.
 
Trenutni fokus je na aktivnostih v podporo odločitvi o izvedbi JEK2 do leta 2028, pri čemer gre za umeščanje v prostor (torej DPN), izbor finančnega modela in izbor dobavitelja opreme. Na ravni predsednika vlade poteka tudi posvet o razvoju elektroenergetskega sistema, pri čemer imamo na mizi štiri scenarije: da ne naredimo nič in ostanemo uvozno odvisni, jedrski scenarij z JEK2, plinski scenarij in 100% OVE scenarij, ki je po njegovih besedah neuresničljiv. Poudaril je tudi vlogo lokalnega okolja, zato vlada spremlja odločitve MO Krško in Sveta regije Posavje, župan in predsednik Sveta regije sta vključena v VDS JEK2, kjer so ravno dan pred sejo obravnavali vpliv JEK2 na razvoj regije Posavje in izrazili soglasno podporo zakonu o razvojnih potrebah Posavja ob tem projektu. »JEK2 ostaja medgeneracijski strateški projekt z visoko prioriteto,« je za zaključek poudaril Levičar, »brez lokalne podpore pa ga ne bo, saj v Sloveniji energetski projekti ne padajo zaradi pomanjkanja znanja, ljudi ali denarja, ampak zaradi pomanjkanja podpore lokalnega okolja. Ključnega pomena je, da lokalno okolje prepozna razvojne priložnosti in potrebe, ki jih država lahko podpre.«
 
V igri sta še dva ponudnika in trije dizajni
 
Pred svetnike in svetnice je stopil tudi vodja projekta JEK2 na GEN energiji dr. Bruno Glaser in povzel aktivnosti od zadnje predstavitve v občinskem svetu septembra lani. Kot je povedal, je v tem času korejski dobavitelj KHNP odstopil od projekta, tako da sta ostala francoski ponudnik EDF z dvema dizajnoma in ameriški Westinghouse z enim dizajnom. V teku so: študija tehnične izvedljivosti, na podlagi katere bodo od dobaviteljev dobili natančne podatke o tem, kaj rabimo v Krškem glede na specifiko lokacije, seizmike, hlajenja itd., pa tudi slovenske zakonodaje, ki določa robne pogoje projekta – rezultati naj bi bili znani v tretjem četrtletju leta; varnostna analiza lokacije, ki vsebuje študijo medsebojnih vplivov med NEK in JEK2; verjetnostna analiza potresna varnosti; študija poplavne varnosti – obstoječa zaradi NEK bo razširjena za potrebe JEK2; analiza radioloških vplivov; priprava okvirnega sporazuma za okoljsko poročilo, študijo variant in DPN – podpis pogodbe je predviden v drugem četrtletju leta; priprava na začetek izdelave projektne dokumentacije za JEK2 in izbor dobavitelja.
 
Na časovnici projekta je pomemben mejnik t. i. FID (final investment decision – končna odločitev investitorja), ki je predviden za konec leta 2028, pridobitev gradbenega dovoljenja je predvidena v letu 2032. Potem ko so v procesu sprejemanja DPN oktobra lani podali vlogo oz. gradivo na MOPE, ki ga je januarja letos poslalo na MNVP, v teh dneh pa so dobili komentarje, kaj je treba v gradivu še dopolniti, kar bodo storili do konca aprila. Nato ga bodo poslali nazaj na MNVP, ki bo nosilec postopka. »Ciljni datum objave gradiva za pobudo je druga polovica maja,« je dejal Glaser, nato bodo k podaji smernic pozvani načrtovalci urejanja prostora vključno z Mestno občino Krško. Na podlagi tega pričakujejo, da bo decembra letos sprejet sklep o začetku DPN. V maju načrtujejo tudi ponovno odprtje informacijske pisarne, podobno kot lani poleti.
 
Svetniki in svetnice so v razpravi postavili nekaj vprašanj glede vključevanja lokalne skupnosti v postopek umeščanja objekta v prostora, pa tudi glede nekaterih tehničnih vprašanj, denimo tega, ali bo zgrajen le en velik hladilni stolp ali več manjših, pri čemer je Glaser odgovoril, da poznajo možne tehnologije hlajenja, konkretne rešitve oz. ureditve pa še niso dorečene. Na vprašanje o odlaganju radioaktivnih odpadkov iz JEK2 je odgovoril, da se bodo NSRAO iz novega objekta začasno skladiščili na sami lokaciji, dolgoročno mora zanje poskrbeti ARAO, za izrabljeno jedrsko gorivo pa je predvideno novo suho skladišče oz. je to sestavni del projekta.
 
Občinski svet je sklep o seznanitvi s projektom sprejel soglasno.

O ostalih sklepih s seje pa bomo poročali v ločenem članku.
 
P. P., foto: P. P. in MO Krško