Dva jubileja Društva kmetic Brežice – 50 let delovanja in 20 let bizeljskega ajdovega kolača

Društvo kmetic Brežice v tem letu obeležuje 50 let delovanja, prav tako pa tudi okroglih 20 let, odkar so članice prvič pripravile, ocenile in razstavile kulinarično specialiteto – bizeljski ajdov kolač. 25. oktobra je v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice potekala svečana prireditev ob obeh jubilejih, na kateri je bila prisotna tudi predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar, ki je bila častna pokroviteljica dogodka, ob spremstvu svoje mame Antonije Pirc.

50 let delovanja Društva kmetic Brežice ni le jubilej nekega društva. Je zgodba generacij žensk, ki so s svojim znanjem, delom in srčnostjo soustvarjale podobo našega podeželja, ohranjale tradicijo ter jo prenašale na mlajše rodove. Obenem letos obeležujejo tudi 20 let razstave in ocenjevanja bizeljskega ajdovega kolača, ki je iz domače kuhinje stopil med pomembne kulinarične ambasadorje Posavja. Ko je govora o zgodovini društva, niso mišljeni zgolj datumi in dogodki, ampak nešteto ur prostovoljnega dela, izobraževanja, razstave, tekmovanja, dobrodelnost, sodelovanje na prireditvah in predvsem skupnost, ki je znala povezovati. Društvo je postalo prepoznaven in nepogrešljiv del življenja v občini ter širše. S svojim delom je pomembno prispevalo k ohranjanju kulturne dediščine, tradicionalnih znanj, kulinarike in vrednot slovenskega podeželja.

Kampijut: Poklon vsem generacijam kmetic, ki so soustvarjale našo skupno pot

Zbrane je najprej nagovorila predsednica Društva kmetic Brežice Zdravka Kampijut. Dejala je, da je leto 2026 mednarodno leto žensk, kmetovalk in se poklanjajo vsem ženskam, ki s svojim delom pomembno prispevajo k pridelavi hrane, razvoju družinskih kmetij, ohranjanju podeželja in medgeneracijskemu prenosu znanja. »Danes je prav poseben dan, saj smo se zbrale ženske, ki nas povezujejo pridne roke, odprta srca, prijateljstvo in spoštovanje do tradicije ter veselje do skupnega ustvarjanja. S spoštovanjem se oziramo na prehojeno pot. Naj bo današnji dan poklon vsem generacijam kmetic, ki so s svojim znanjem, delom, velikim srcem in močjo ustvarjale dobro in soustvarjale našo skupno pot,« je poudarila. Kampijut je v nadaljevanju spomnila, da začetek organiziranega sodelovanja brežiških kmetic datira v leto 1976, ko je bil 6. avgusta pri temeljni organizaciji kooperantov (TOK) Agrarii Brežice ustanovljen Odbor kmečkih žena Brežice. Namen ustanovitve je bil organizirana pridobitev ter izmenjava več znanj in izkušenj z različnih področij, ne le kmetijstva. Eden od prvih aktivov je bil artiški, ustanovljen 4. februarja 1977. Zbralo se je 50 ustanovnih članic. Članica DK Brežice Anica Levak je bila izbrana za predsednico in je aktiv vodila kar 40 let. Članstvo je naraščalo in zato je iz aktivov nastalo ter se leta 1995 ustanovilo Društvo kmetic Brežice. V vseh teh letih je društvo delovalo pod vodstvom Anice Šetinc, Nade Rožac, Slavke Preskar in od leta 2013 deluje pod vodstvom predsednice Kampijut ter s pomočjo strokovnih mentorjev.

Aktivne so na različnih področjih

Kot je še navedla, UO društva sestavljajo predsednice aktivov, ki jih je trenutno 12, v njih pa je približno 150 članic. »Žal precej manj kot v zlatih časih, ko nas je bilo tudi celo 800, a nam ne manjka energije in dobre volje za nadaljnje delo,« je povedala ter dodala, da se v društvu združujejo in povezujejo v želji po novih znanjih, ohranjanju in obujanju podeželske dediščine, ki jih povezuje ter bogati njihov prostor in čas, ter medsebojnem druženju, prijateljevanju in spletanju novih poznanstev. Svoja obzorja širijo na različnih področjih, kjer se izobražujejo, izpopolnjujejo, dopolnjujejo … Naj bodo to tradicionalna ali sodobna kulinarika, ročna dela, novodobna znanja, zdravstvena predavanja, strokovne ekskurzije z ogledi dobrih praks itd. Aktivno sodelujejo v lokalnem, regionalnem in širšem prostoru ob kulturnih dogodkih, razstavah, sejmih, tržnicah, različnih tekmovanjih, TV-oddajah, partnerstvih ter tudi v projektih Zveze kmetic Slovenije, s krajevnimi skupnostmi, ostalimi društvi in Občino Brežice, ki jim vedno stoji ob strani in jih finančno podpira.

Mlinčevka, pleteno srce in bizeljski ajdov kolač v Registru nesnovne kulturne dediščine

Kampijut je izpostavila nekaj dogodkov in aktivnosti, ki so zaznamovali zgodovino društva, med drugim sodelovanje na odmevni razstavi Sadje in cvetje (v letih 1985 in 2000) ter na Kmečki ohceti v Ljubljani in Brežicah (1989); predstavitev aktiva Sromlje na sejmu Alpe-Adria v Veroni (1989); organizacija posavskega srečanja kmetic leta 2003 na Bizeljskem, kamor se je pripeljalo kar osem avtobusov s 420 članicami posavskih društev; izbor kmetice leta v Brežicah (2007) in leta 2015 je ta naziv osvojila članica DK Brežice Lea Babič; prejem plakete Občine Brežice ob 40-letnici delovanja društva (2016); prejem priznanja Občine Brežice (2021); zapis v Register nesnovne kulturne dediščine priprave mlinčevke ali kuhane potice (2022), pletenega srca (2024) in bizeljskega ajdovega kolača (2025); sodelovanje na ocenjevanjih Dobrote slovenskih kmetij, na katerih so prejele lepa priznanja in dosegle celo znak kakovosti. Predsednica DK Brežice je omenila, da bo še več zapisano v zborniku ob 50-letnici društva. Posebej je omenila Marjanco Dobnikar, mojstrico izdelave pletenega srca in njihovo častno članico, pri čemer imajo njeno pleteno srce tudi v društvenem žigu, kar je predlagala etnologinja dr. Ivanka Počkar.

Predsednica Pirc Musar: Ob omembi Bizeljskega se spomnim na svojo mladost

Predsednica države dr. Nataša Pirc Musar je v nagovoru med drugim izpostavila, da je bizeljski ajdov kolač veliko več kot značilna jed teh krajev. »V njem se odražajo način življenja, delo in običaji ljudi, ki so skozi generacije ustvarjali podobo tega prostora,« je poudarila in dodala, da je 20-letna tradicija ocenjevanja in razstave lep dokaz, da ta kulinarična posebnost ni ostala le spomin na preteklost, temveč je še vedno del našega vsakdana. Po njenih besedah se ob omembi Bizeljskega spomni na svojo mladost, ko je skupaj s svojo mamo hodila na obiske k stari mami v Drenovec na Bizeljskem. »Danes bomo razglasili najboljši kolač, toda največji uspeh bo, če bo zanimanje zanj spodbudilo tudi mlajše, da se naučijo njegove priprave in ga bodo nekoč pripravljali tudi sami,« je dejala Pirc Musar, ki je članicam DK Brežice namenila naslednje besede: »Vaših 50 let delovanja je dokaz, koliko je mogoče doseči z vztrajnostjo, sodelovanjem in dobro voljo. S svojim delom ne skrbite le za ohranjanje kulinaričnih posebnosti in domačih spretnosti, temveč pomembno prispevate k družabnemu življenju na podeželju. /.../ Naj bo današnja prireditev poklon vsem ženskam, ki so s svojim delom in znanjem soustvarjale bogastvo naših krajev, ter spodbuda tistim, ki bodo to poslanstvo nadaljevale.«
 
Brežiški župan Ivan Molan je dejal, da so članice društva kmetic s svojim delom pustile trajen pečat, saj so pomembno prispevale k razvoju podeželja, ohranjanju kulturne dediščine in prepoznavnosti brežiške občine. »Z ohranjanjem tradicije receptov, razstave bizeljskega ajdovega kolača in sodelovanjem na občinskih prireditvah povezujete ljudi ter bogatite družabno življenje v naši lokalni skupnosti. Jedi, ki jih pripravljate, so del naše lokalne identitete, hkrati pa nadgrajujejo gastronomsko, turistično ponudbo naše občine. Članice društva skrbite, da se bogato kulinarično izročilo ohranja in prenaša na mlajše generacije,« je povedal ter društvu kmetic podelil plaketo občine v znak hvaležnosti in priznanja za njihovo dolgoletno predano delo.

Nekaj besed sta ob društvenem jubileju ter jubileju razstave in ocenjevanja bizeljskega ajdovega kolača namenili tudi državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo Mojca Erjavec ter etnologinja dr. Ivanka Počkar. Slednja je med drugim navedla, da prepoznavni znak društva kmetic, pleteno srce, izvira iz dediščine krašenja ženitovanjskih pletenic, bizeljski ajdov kolač pa je opisala kot sočno slano pecivo iz ajdovega testa s skutnim nadevom, ki je izvirna kulinarična posebnost Bizeljskega in okolice. Tudi znanje priprave mlinčevke, ki v Posavju, na Bizeljskem in Kozjanskem po njenih besedah velja za izrazito praznično jed, ima globoke korenine, saj je bilo znano že v Valvasorjevih časih. »Zaradi svojega neprecenljivega truda ste uradno prepoznane kot nosilke žive kulturne dediščine,« je zaključila Počkar.
 
DK Brežice se je ob tej priložnosti s podelitvijo zahval zahvalilo članicam aktivov kmečkih žena Artiče, Bizeljsko, Brežice, Cerklje ob Krki, Dobova, Globoko, Jesenice na Dolenjskem, Kapele, Sromlje, Pečice-Križe in Pišece ter vsem članicam UO društva za dragocen čas, vse ideje, bogate izkušnje, dejanja, predvsem pa veliko srce, da so skupaj sooblikovali mnogoletno delovanje in pustili pomemben pečat v družbi. Prav tako je UO društva podelil zahvalo Mariji Žnideršič, Veroniki Fabinc, Lei Babič in predsednici društva Zdravki Kampijut, poleg tega pa tudi Občini Brežice, Kmetijsko gozdarskemu zavodu Novo mesto ter Posavskemu muzeju Brežice.

Letos ocenili 27 ajdovih kolačev, skupno pa že 386

Osrednji del prireditve je bila razglasitev in podelitev priznanj za pripravo bizeljskega ajdovega kolača. Na letošnjem jubilejnem ocenjevanju je strokovna komisija v sestavi Milena Vranetič, Slavka Preskar, Ema Jevšnik, Martin Bibič in Jožica Blaževič ocenila kar 27 kolačev, pri svojem delu pa je posebno pozornost namenila videzu, pripravi testa, nadevu, pečenosti in seveda okusu, ki predstavlja končno potrditev kakovosti izdelka. Predsednica Kampijut je ob tem še omenila, da je bizeljski ajdov kolač uspešen projekt in primer dobre prakse, s pomočjo katerega jim je že skoraj pozabljeno jed uspelo ponovno obuditi in jo povzdigniti do te mere, da je danes skoraj protokolarna obveza na občinskih proslavah in prireditvah. »Najpomembnejše je, da ostaja ajdov kolač živ, da ga pripravlja čedalje več ljudi, tako mlajših kot starejših, kar je nujno za ohranjanje kulinarične identitete,« je poudarila. Omenila je, da so pred 20 leti v sodelovanju z Občinsko turistično zvezo Brežice in Turistično kmetijo Balon – Bela gorca prvič pripravile ocenjevanje in razstavo 13 ajdovih kolačev, ki so bili različni po obliki in okusu. Recept je povzet po zgodovinskem izročilu še živečih krajank. Ob pomoči kuharskih mojstrov, živilske tehnologinje in etnologov so recept poenotili, prav tako izgled in okus. Povedala je še, da so leta 2007 na povabilo Občine Brežice v Posavskem muzeju Brežice prvič v protokolarne namene pripravile in ponudile bizeljski ajdov kolač ob obisku ameriškega veleposlanika Thomasa B. Robertsona, leta 2020 pa so zaradi koronskih časov razstavo organizirale virtualno. »V vseh teh letih smo ocenili, če prištejem še letošnjih 27, 386 ajdovih kolačev, pri tem pa podelili 91 zlatih, 207 srebrnih in 88 bronastih priznanj,« je navedla Kampijut. Delo ocenjevalne komisije je predstavila Milena Vranetič, ki je dejala, da že 20 let po domačijah vsako leto diši po ajdovem kolaču in se po vaseh pogovarjajo o njem.

Osmerica zlatih

Letos so podelili osem zlatih, 18 srebrnih in eno bronasto priznanje. Predsednica republike Pirc Musar in njena mama ter predsednica DK Brežice Kampijut so zlata priznanja podelile Tanji Blaževič, Anici Črnelič, Jožici Krošelj, Mileni Dušič, Marici Denžič, Idi Urbanč, Dragici Petančič in Sabini Kostevc, srebrna priznanja so prejeli Lea Babič, Dragica Zagmajster, Suzana Zorko, Olga Vintar, Alenka Pavlič, Marija Kranjc, Jožica Putrih, Marjana Les, Mira Danko, Maja Vrhovšek (mentorica Marija Vrhovšek), Vesna Požar, Mojca Florjanič, Marija Šepetavc, Ivan Huđber, Erna Rožman, Nace Babič (mentorica Marica Babič) in Gostilna Kocjan, bronasto priznanje pa je bilo izročeno Miriam Škof (mentorica Erna Rožman).

Ob koncu so se posebej zahvalili še članom komisije, Jožici Putrih za vseh 20 let sodelovanja pri peki ajdovega kolača, OŠ Bizeljsko, KS Bizeljsko, Kozjanskemu parku, aktivu Bizeljsko in Turistični kmetiji Balon – Bela gorca. Milena Vranetič je prejela tudi zahvalo za dragocen čas, predano delo, odgovornost in pomemben prispevek k ohranjanju bizeljskega ajdovega kolača.

Prireditev so ob povezovanju Tee Berkovič Škof z nastopi obogatili mladinski pevski zbor OŠ Bizeljsko pod vodstvom Metke Babič, bizeljske učenke Mija, Julija, Valentina in Patricija s prebiranjem Vodnikove pesmi in tega, kako je ajda prišla na slovenska tla, Bizeljski kvintet, ki je zapel pesem Najboljša sladica, ter Ansambel Lojzeta Ogorevca s ’himno’ Ajdov kolač.

Po zaključku programa si je bilo možno vse ajdove kolače, ki so bili razstavljeni v Malem avditoriju muzeja, tudi ogledati, na grajskem dvorišču pa jihob pogostitvi in druženju tudi pokusiti. Ob tem so članice DK Brežice razrezale tudi ’torti’ v obliki petdesetice in dvajsetice, kar se za oba jubileja tudi spodobi.

R. R.

#povezujemoposavje