Epidemija prinesla nove izkušnje in spoznanja

V sredini marca sta bili v Posavju odprti dve t. i. covid točki, namenjeni odvzemu brisov pri osebah s sumom na okužbo s koronavirusom. V bližini brežiške bolnišnice so postavili v ta namen poseben zabojnik, v sevniškem zdravstvenem domu so preuredili prostore fizioterapije za delovanje covid ambulante za otroke in odrasle, v katerih je opravljalo odgovorno delo medicinsko osebje.

»Prostori fizioterapije, ki so bili preurejeni v covid ambulanto, so bili namenjeni izključno pacientom z znaki okužbe s koronavirusom. Le-ti so v zdravstveni dom vstopali skozi poseben vhod in so se na način popolnoma ločili od ’nekužnih’ pacientov. V primerjavi z drugimi zdravstvenimi ustanovami, kjer so preglede opravljali v kontejnerjih, smo imeli res srečo, da smo lahko delali v tako lepih prostorih,« pove mlada zdravnica Neža Jene, specializantka družinske medicine, in pohvali tudi medicinske sestre ter starejše kolege iz zdravniške stroke, s katerimi se je lahko kadarkoli posvetovala. »Število pacientov se je iz dneva v dan spreminjalo, na začetku smo jih dnevno pregledali tudi do 20, kasneje se je število pregledov nekoliko zmanjšalo. Večina bolnikov se je že vnaprej pozanimala, kako je videti odvzem brisa in so v ambulanto prišli prepričani, da je postopek zelo boleč, tako da so bili nekateri precej prestrašeni. Po odvzemu so bili odzivi različni, nekateri so ga prenesli z lahkoto, drugi so bili veseli, da je postopek kratkotrajen, saj poseg ni ravno prijeten. Odvzem brisa je potekal tako, da smo s tanko paličico skozi nos dosegli nosni del žrela in od tam odvzeli vzorec,« pripoveduje in zaključi, da je bilo delo naporno in včasih tudi psihično zahtevno, a ostaja izkušnja, ki si jo bo zapomnila za vse življenje.

OTROCI OB ODVZEMU BRISA REAGIRALI RAZLIČNO

Zdravnica in specializantka pediatrije Daša Povše je okolje ljubljanske pediatrične klinike za dva meseca zamenjala za delo v covid ambulanti za otroke v sevniškem zdravstvenem domu. »Ambulanta je bila posebej prilagojena in dobro opremljena za delo z najmlajšimi pacienti. Pri delu mi je pomagala izkušena medicinska sestra z veliko znanja in občutka za delo z otroki. Za zaščito pred virusom SARS-COV 2 sva bili obe oblečeni v osebno varovalno opremo. To pomeni, da so se videle le najine oči in še te le skozi vizir. Otrokom sva ob prihodu povedali, da smo sedaj kot nekakšni astronavti. To se je posebno mlajšim, starim od 2 do 7 let, zdelo zelo zabavno. Otroci, starejši od 7 let, pa so večkrat delovali bolj zaskrbljeno. Mlajši otroci so lahko med odvzemom brisa sedeli v naročju svojih staršev, starejši so v večini primerov pogumno sedeli sami. Med odvzemom brisa so bili otroci mirni, nisem imela občutka, da bi bili v veliki stiski,« oriše potek dela, ki je pustil mnogo nepozabnih izkušenj, posebnih občutij in spominov. »V spomin se mi je vtisnila 3-letna deklica, ki smo ji v ambulanti odvzeli kri in bris na covid 19. Tekom obravnave nas je z zanimanjem opazovala, po obravnavi pa ni želela oditi iz ambulante in je očetu rekla, da bi rada pomagala ’astronavtom’ pri delu. Vsi smo se nasmejali in deklici nato razložili, da bo še malo zrasla in potem bo lahko tudi ona pomagala bolnim,« opiše dogodek, ki je sprostil vzdušje med belimi stenami.

PREGLEDOVALI TUDI PREBEŽNIKE …

Damjan Obradović, dr. med., spec. spl. med., je bil sredi marca po razporedu razporejen na delo v točko covid-19, ki je delovala v okviru ZD Brežice. V zabojniku, postavljenim pred vhodom v Urgentni center SB Brežice, je z njim delala tudi njegova medicinska sestra Marjanca Tintor, ki mu je asistirala pri odvzemih brisa in vestno skrbela za razkuževanja prostora in opreme. »Specifika dela je bila zlasti v tem, da se je bilo potrebno pred vsakim odvzemom brisa obleči v osebno varovalno opremo – v zaščitni plašč, si nadeti masko, zaščitna očala, rokavice, kapo in zaščito za obutev, po končanem pregledu pa je bilo potrebno ponovno pravilno sleči vso opremo in razkužiti medicinske pripomočke in prostor, v katerem smo opravili pregled osebe. Pogosto sem pacientom brise jemal kar skozi okno osebnega avtomobila, seveda, v koliko ni bilo padavin in če ni bil potreben pregled. Ko smo prejeli rezultate brisov, ki so jih pregledovali v laboratorijih v Celju in Ljubljani, smo telefonsko obvestili posameznike o rezultatih njihovih brisov,« pripoveduje in nadaljuje, da so bili med obravnavanimi pacienti tudi prebežniki, ki so jih na odvzem brisa pripeljali policisti. Nobeden, ki jih je obravnaval, ni bil pozitiven. V dneh, ko je dežural na covid točki, ga je v ordinaciji, ki jo ima kot koncesionar v krškem zdravstvenem domu, nadomeščala žena Nataša Obradović, dr. med., spec. druž. med., s katero tudi sicer skupaj delata. Ker sta se zavedala resnosti situacije, so se tudi v krogu družine strogo držali ukrepov: »Moram zelo pohvaliti svoje otroke in mamo, ki so ves čas trajanja ukrepov le-te dosledno upoštevali. Verjetno sva z ženo neposredno ’sokriva’ za to, kljub temu pa sem izredno ponosen na svojo družino, na njihovo res odgovorno držo in izkazano zrelost v dani situaciji.«

… IN TUJE DELAVCE

V brežiški covid-19 točki za odrasle je v času epidemije svoje delo opravljala tudi Maja Pezdirc, dr. med., spec. druž. med., ki je vodja službe NMP ZD Brežice. Zaupala nam je, da sta bila v kontejnerju vse dni v tednu med 7. in 20. uro vedno zdravnik po razporedu in medicinska sestra, ki sta opravljala preglede ter jemala brise na covid-19. T. i. vstopna točka je delovala za celo Posavje, tako da so približno polovico meseca hodili zdravniki iz Krškega, ostalo polovico so pokrili zdravniki iz Brežic. Kot je navedla, je bilo dnevno obiskov med 15 in 35. »Nekateri pacienti so bili povabljeni na odvzem brisa in ti so parkirali avto na bolnišničnem parkirišču ter počakali v vozilu; druge, ki so bili za test naročeni na uro, smo prišli iskat do vozila, nato so imeli pregled v kontejnerju,« pojasni Pezdirčeva in doda, da je bil odziv pacientov dober, večjih težav ni bilo, navodila so upoštevali. Zdravniki so se morali ves čas prilagajati navodilom in smernicam za delo, ki so jih dobivali od Ministrstva za zdravje in NIJZ, še pove in prizna, da je bilo s postavljanjem vstopne točke precej dela, saj je bilo treba čez noč najti lokacijo za delo, pridobiti prostor (kontejner), ga opremiti in razpisati kader za delo v njem. Kot je poudarila, so uradna navodila včasih prišla z zamudo in do takrat so morali delo organizirati ter prilagajati sami. »Vsak dan je potekal lov na kvalitetno zaščitno opremo. Vmes smo po odloku Vlade opravljali odvzem brisov tudi tujim delavcem na mejnem prehodu Obrežje, kar je pomenilo ’izlete’ na mejo nekajkrat na dan,« opiše čas, ki si ga nihče več ne želi doživeti.

Epidemija, ki je prerasla v pandemijo, pušča poleg spominov tudi občutke rahlega nelagodja – zdi se, da je povsod tišje kot običajno, čeprav se vrača vsakdanji vrvež, a pri rokovanju je opaziti previdnost in prav tako pri objemih, ki jih je marsikdo z veseljem delil ob srečanju. V katero smer se bo nadaljevalo naše sobivanje, je težko napovedati, a ob vsem tem ne smemo spregledati spoznanj, ki nam jih je prinesel čas epidemije – vse se začne z nami in našim ravnanjem.

Smilja Radi, Bojana Mavsar, Rok Retelj

Članek je bil objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 11. junija 2020.

#povezujemoposavje