Ernest Petrič: Rabimo dialog, rabimo sodelovanje

21. junija je potekala v Kulturni dvorani Sevnica osrednja posavska slovesnost v počastitev dneva državnosti s tradicionalnim koncertom Godbe Sevnica, ki se ji je pridružila solistka Nuša Derenda. Osrednji gost in slavnostni govornik je bil dr. Ernest Petrič, upokojeni zaslužni profesor, pravnik, sodnik in nekdanji predsednik Ustavnega sodišča RS, politolog ter dolgoletni diplomat.

Po prihodu praporščakov in odigrani slovenski himni je moderatorka prireditve Tanja Urek k uvodnemu pozdravnemu nagovoru povabila podžupana v začasnem opravljanju funkcije župana Občine Sevnica Janeza Kukca. Ta je tudi sam aktivno sodeloval v osamosvojitvenih procesih leta 1991, zato še posebej ceni mir in varnost, kajti svoboda, mir in lastna država niso samoumevni. Odločitev za samostojno državo pred 35 leti je označil za dejanje poguma in enotnosti, ki je temeljilo na prepričanju, da si slovenski narod zasluži pravico do samostojnega odločanja o svoji prihodnosti.

»Osamosvojitev Slovenije je rezultat številnih prizadevanj, priprav in odločitev, ki so potekale že pred začetkom desetdnevne osamosvojitvene vojne. Tudi po njenem koncu se stvari niso uredile čez noč, zato pomena osamosvojitve ne moremo meriti zgolj po številu dni vojaških operacij, temveč predvsem po pogumu, odgovornosti in enotnosti ljudi, ki smo verjeli v Slovenijo,« je nizal misli ter spomnil, da ne smemo pozabiti, kako dragocena je naša država. »Slovenija je veliko več kot le majhna pika na zemljevidu – je dežela izjemnih naravnih lepot, bogate kulture, pridnih in ustvarjalnih ljudi,« je dejal ter zaključil, da je dan državnosti tudi priložnost za hvaležnost – hvaležnost do vseh, ki so pomagali ustvarjati našo čudovito državo in jo s svojim delom soustvarjajo še danes. Ob tem se je posebej zahvalil veteranom in veterankam vojne za Slovenijo za njihovo prizadevanje pri ohranjanju spomina na osamosvojitvene dogodke.

SLOVENSKA POT DO DRŽAVNOSTI

Slavnostni govornik prof. dr. Ernest Petrič, rojen leta 1936 v Tržiču, kjer je tudi častni občan, je v svojem govoru osvetlil dolgo pot slovenskega naroda do lastne države. Spomnil je na ključna obdobja slovenske zgodovine – od nastanka Brižinskih spomenikov in reformacije, ki sta prispevala k oblikovanju kulturne identitete, do razsvetljenjskega kroga okoli Žige Zoisa, delovanja Franceta Prešerna in Matije Čopa ter narodnega prebujenja v 19. stoletju. Poudaril je, da so Slovenci skozi stoletja postopoma oblikovali narodno zavest in politične zahteve, ki so vodile do ustanovitve samostojne države.
V nadaljevanju se je vprašal: »Kakšno državo so si Slovenci želeli ob osamosvojitvi in kakšno so zgradili?« Po njegovih besedah so si želeli demokratično državo, v kateri bi bili vsi enaki pred zakonom in bi bile vsem zagotovljene človekove pravice. Kot pomebno vrednoto je izpostavil tudi varnost države, predvsem njeno zunanjo varnost. Ob tem je spomnil na odločitev za vstop v zvezo NATO leta 2004. »Večkrat pozabljamo, da je to organizacija, v katero nas ni nihče silil, sami smo se odločili zanjo,« je poudaril in dodal, da moramo biti kredibilni, zaupanja vredni zavezniki.

DEMOKRACIJA TEMELJI NA DIALOGU

V drugem delu slavnostnega govora je nekaj besed namenil še demokraciji ter pojasnil, kaj je njeno bistvo. »To je sobivanje različnosti, dialog med različnostmi in ne enotnost. S tem, da imamo različne poglede, ni nič narobe, a treba se je z njimi soočati in o njih strpno razpravljati. Zelo pomembno je, da razumemo vlogo varovalk, ki jih imamo, kajti tudi v demokratični državi so mogoče zlorabe. Oblast se lahko vedno zlorabi, zato imamo ustavno sodišče, računsko sodišče, razne komisije. Njihova naloga ni, da postavljajo pravila in sprejemajo zakone, ampak da prižgejo rdečo luč tudi večini v parlamentu, ne glede na to ali je leva ali desna, kadar gre predaleč,« je bil jasen ter opomnil, da nimajo vsi narodi lastne države, čeprav si jo želijo. Ob tem je poudaril še pomen socialno pravične in poštene države, ki opravlja tudi vse funkcije sodobne, moderne države. »Vstopamo v nov svet. V njem se spreminja ravnotežje moči. Evropa bo eden od centrov moči pod pogojem, da bomo ostali skupaj. Vse je v naših rokah. Rabimo dialog, rabimo sodelovanje,« je svetoval in dodal, da nas čaka težka naloga.

SPRAVA KOT NALOGA PRIHODNOSTI

Govor, ki je trajal skoraj pol ure, je zaključil s spominom iz svojega otroštva: »Prihajam iz družine, kjer so bili zjutraj pri nas včasih Nemci, popoldan domobranci, zvečer partizani. Nisem čisto dobro vedel, kako in kaj. Oče se je nazadnje odločil, da bo šel v partizane, nekateri so se odločili drugače. Mi imamo danes pred seboj pogled sprave. Mislim, da je to naša velika naloga, skozi katero skušamo razviti en human odnos ob zavedanju, da je bilo v tistih časih težko. Mnogi so iskali svoje poti in morda so zašli na drugačno pot, kot je nam všeč, a bili so ljudje, naši ljudje, ki so še vedno na nek način naši.«

Močan in dolg aplavz, ki je spremljal slavnostnega govornika z odra do njegovega sedeža v prvi vrsti je povedal več kot lahko povedo besede.

KONCERTNI DEL

Osrednja posavska slovesnost v počastitev dneva državnosti se je zaključila s koncertom Godbe Sevnica pod vodstvom dirigenta Matica Nejca Kreče ter izjemne posavske vokalistke Nuše Derenda.

Smilja Radi

Članek je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 24. junija 2026.

#povezujemoposavje