Česar um ne ve, oči ne vidijo

Center za socialno delo Krško je kot institucija, ki ima osrednjo vlogo pri obravnavi nasilja v družini  in je regijski koordinator,  na delovno srečanje povabil predstavnike vseh institucij, ki se srečujejo z nasiljem v družini; od policije, tožilstva in sodišč, zdravstvenih ustanov, šol in vrtcev pa tudi nevladnih oganizacij... Odziv je bil zelo dober, številnim zbranim pa so predstavili tako Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki je v veljavo stopil februarja 2008 in na novo definira nasilje v družini, kot koncept dela in medinstitucionalnega sodelovanja in pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini. Direktorica krškega centra, Marjana Sečen, je povedala, da je pravilnik o usklajenem delovanju organov stopil v veljavo aprila letos, zdaj pa je v postopku sprejemanja nacionalni program za obdobje petih let. Cente za socialno delo Krško je kot regijski koordinator že  v letih 200/07 v sodelovanju s tožilstvom in policijo izvedel usposabljanje po vrtcih in šolah.

Marina Novak Rabzelj je v podatkih o nasilju v Posavju v minulem letu predstavila nič kaj obetavne številke, saj je bilo v okviru ukrepov za zaščito otrok obravnavanih 234 otrok, od teh 61 zaradi ogroženosti zaradi zanemarjenja, 55 zaradi psihičnega nasilja, 17 zaradi telesnega nasilja, 11 zaradi spolne zlorabe, 48 zaradi suma neustreznega ravnanja z otrokom in 42 zaradi prijave suma kaznivega dejanja.  V letu 2008 je bilo 86 posavskih otrok v rejništvu, v krizni center za mlade so sprejeli 49 otrok, v zavetišču za ženske in otroke nasilja je bilo nameščenih 22 žensk in 10 otrok. Interventna služba v Posavju, ki deluje izven poslovnega časa CSD v neodložljivih primerih, je imela v letu 2008 56 intervencij, od tega 18 zaradi izvajanja pravilnika o prepovedi približevanja.

Regijska koordinatorica za obravnavo nasilja, Sonja Žugič, je predstavila novi zakon in pravilnik o sodelovanju organov. Izpostavila je določila za zagotovitev varnosti žrtve, ki predvidevajo nove sodne ukrepe, in sicer zagotovitev varnosti ob vstopu v stanovanjske prostore, možnost zahteve žrtve na sodišču po prepovedi zaradi nasilnih dejanj (prepoved približevanja, vstopa v stanovanje oz. tam, kjer se žrtev zadržuje, navezovanja stikov tudi na daljavo...), pa prepustitev stanovanja v skupni rabi žrtvi za določen čas in stanovanjsko varstvo v primeru nasilja ob razvezi in seveda brezplačno pravno pomoč za dosego teh ukrepov sodišča.  Državna tožilka Barbara Jenkole Žigante, ki se s področjem nasilja v družini ukvarja že več kot 10 let,  je zadovoljna, da zakonodaja na tem področju napreduje in se konkretizirajo sankcije, še vedno pa meni, da ni zadosti narejenega. Osvetlila je, kaj vse zajema družinsko nasilje do partnerja in do zlorabe otrok (psihična, fizična, spolna, ekonomaska, zanemarjanje otrok) ter spomnila na kazenske podlage za ukrepanje. Njeni primeri iz prakse kažejo, da se za družinskimi zidovi še vedno skrivajo grozote ter da še vedno velja " česar um ne ve, oči ne vidijo." Zato je opozorila na prijavno dolžnost vsakega med nami, da si pred nasiljem v družini, lastni ali sosedovi, ne zatiska oči. Iz svojih primerov pa opozorila na nevzdržne razmere v nekaterih romskih družinah, pa primer iz prakse, ko so žrtev  pri poskusu odpiranja v šoli slepili, "da ni tako hudo". Da je hudo, je zbrane presenetila predstavnica anonimnega kriznega telefona s podatkom, da so v prvih štirih mesecih letos prejeli iz področja Posavja kar 550 klicev, povezanih z nasiljem v družini.

S.V.