Franc Bogovič gostil Boruta Pahorja in Anjo Kastelic

Evropski poslanec Franc Bogovič je minuli torek pod večer v krškem Kulturnem domu na pogovornem večeru, ki ga je naslovil »Evropska unija ni problem, še vedno je rešitev«, gostil nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja in predstavnico mladega rodu kmetic Anjo Kastelic, nekdanjo predsednico Zveze podeželske mladine Slovenije, ki se je iz rodne Koroške preselila na Mali Vrh na Dolenjskem, kjer si je ustvarila družino.

PAHOR: IDEJA O EVROPSKEM POVEZOVANJU JE NEKAJ NAJBOLJŠEGA

Pogovor Franca Bogoviča z Borutom Pahorjem, ki je več kot tri desetletja zaznamoval slovenski politični parket kot nosilec najvišjih državniških funkcij (predsednik ZLSD/SD 1997-2012, predsednik DZ RS 2000-2004, evropski poslanec 2004-2008, predsednik Vlade RS 2008-2012, predsednik republike 2012-2022), se je navezoval na Pahorjevo izdano knjigo Zmaga je začetek - Priročnik za politične & druge začetnike, uporabo socialnih omrežij in na nekdanjo, sedanjo in prihodnjo podobo Evropske unije. V zvezi s slednjo je Pahor dejal, da je evropska ideja o povezovanju in sodelovanju evropskih držav, ki je vzniknila na pogorišču 2. svetovne vojne, nekaj najboljšega, kar se je demokratičnemu delu starega kontinenta zgodilo v sodobni zgodovini: »Najbolj prepričljiv dokaz, da se dogaja nekaj izjemnega, je bila najprej združitev obeh Nemčij, to je bil prvi korak širitve EU na vzhod, 15 let kasneje, maja 2004, se je v EU polnovredno vključilo še deset srednjeevropskih držav, od Malte na jugu preko Slovenije do Estonije na severu.« Evropa je zaradi velike širitve veliko bolj mirna, varna in uživa večjo blaginjo, je dejal, a se je znašla v situaciji, ko je primorana zaradi ruske agresije na Ukrajino in konflikta na Bližnjem vzhodu razmišljati o zagotovitvi lastnega miru in varnosti. Pri tem je poudaril, da se mora EU, če želi zavarovati svoje strateške in geopolitične interese, čim prej razširiti z Ukrajino, Moldavijo, ali, kar vidi še bolj nujno, z državami zahodnega Balkana, saj ruska federacija ne skriva interesov, da bi intervenirala v procesu širitve v tem delu Evrope: »Ena od pomembnih posledic vojne v Ukrajini bo nova razdelitev Evrope na demokratični zahod in totalitarni vzhod. EU sploh ne sme biti vseeno, kje in kako bo tekla meja. Kolikor je mogoče, jo moramo potisniti čim bolj proti vzhodu. Tu bomo naleteli na tisoče problemov, a bomo s tem, ko jih bomo skupno znali rešiti, zagotovili mirno in varno prihodnost otrokom.«

ANJA KASTELIC: KMETJE SMO NAENKRAT KRIVEC ZA VSE

Anja Kastelic se je iz hribovite koroške kmetije priženila na Ekološko kmetijo Kastelic na Mali Vrh na Dolenjskem, na kateri se ukvarjajo z ekološkim sadjarstvom, poljedelstvom in rejo govedi. Kljub temu da so ji bila kmečka dela vse prej kot tuja, je širino kmetijstva in dobre prakse spoznala skozi delovanje v Zvezi podeželske mladine Slovenije, ki jo je kot predsednica vodila od leta 2020 do sredine preteklega meseca. Sicer Anja zaključuje magistrski študij Ekonomije naravnih virov na Dunaju in je kontrolorka na ekoloških kmetijah in ter GlobalGAP standarda (sinonim za dobro kmetijsko prakso, op. p.) na Inštitutu za kontrolo in certifikacijo Univerze Maribor. Največje priložnosti vidi v trajnostnem kmetijstvu, v pridelavi kakovostne, varne lokalne hrane, katere pa se, kar je še posebej zaskrbljujoče, več proda kot pridela, zato bi bilo treba sledljivosti izvora slovenske hrane dati še večji poudarek. Opozorila je na nezavidljiv položaj mlade generacije kmetovalcev, saj prenos kmetij na mlade poteka vse prepočasi oz. stagnira že od leta 2005 dalje, trenutno starostno razmerje med mladimi in starimi kmetovalci namreč znaša 1:12 (en mlad kmet na 12 kmetov starejših od 65 let). Mladi kmetovalci kot prevzemniki kmetij vidijo prihodnost v dobrih kmetijskih praksah, a se soočajo z neravno vzdržnimi okoljskimi zahtevami, nihanjem oziroma nižanjem odkupnih cen pridelkov, kmetije tudi potrebujejo dodatne površine, da se lahko razvijajo, je poudarila, a so kmetijska zemljišča predraga. Poleg tega mladi težko pridobivajo posojila pri bankah za razširitev kmetijske dejavnosti, za uvajanje inovacij, nakupe dodatnih obdelovalnih površin, za reševanje stanovanjskega problema idr. Kritična je bila tudi tako do evropske kot slovenske kmetijske politike: »Zeleni prehod, kot je bil zastavljen, ni pošten, ker je zastavljen populistično, všečno, a nam kmetom, ki ga bomo morali izvajati, predstavlja dodatno delo, ki ni plačano, pridelki pa bodo še manjši. Spet je žrtvovan kmet, kot je bil žrtvovan pri vseh trgovinskih sporazumih, ker moramo tako slovenski kot evropski kmetje zadostiti vsem standardom na račun tega, da bomo lahko uvažali avtomobile, drugo industrijo in poceni izdelke iz tretjih držav,« je bila kritična Kastelic, »in kako lahko mi konkuriramo s tem, da smo omejeni pri sredstvih za zaščito rastlin, da smo omejeni z našimi razdrobljenimi GERK-i (zemljišča v uporabi kmetijskih gospodarstev, op.p.)? Kako naj mi konkuriramo proti plantažam v Južni Ameriki, saj je naša delovna sila praviloma omejena na družinske člane.« Ob tem je prisotnim ponudila v razmislek tudi breme zelenega prehoda: »Ker smo naenkrat mi, kmetje, krivec, da gre vse narobe, ne glede na to, kako se je povečal zračni in cestni promet, industrializacija, pozidala kmetijska in druga zemljišča; samo pomislite, koliko vsega se je spremenilo skozi zgodovino, a krave so še vselej enake, kot so bile na začetku civilizacije.«

FRANC BOGOVIČ: SLOVENIJA V BRUSLJU NIMA LOBISTOV

Franc Bogovič, ki se bo na evropskih volitvah 9. junija potegoval za tretji mandat poslanca v Evropskem parlamentu, je v sklepnem delu pogovora s sogovornikoma izpostavil, da se bo prihodnja sestava Evropske komisije in Evropskega parlamenta morala soočiti z mnogo izzivi, prednostno z varnostnim vidikom, področjem energetike in prehranske varnosti, lotiti pa se bo morala tudi notranjih reform in pri tem poskrbeti za več zdrave pameti. Poudaril je, da je sicer Slovenija kot ena izmed članic EU zelo veliko napredovala, a bi bila lahko ob bolj složni domači politiki in jasneje opredeljeni strategiji njen razvoj in samo pozicioniranje znotraj EU še močnejša, k čemur pa bi lahko v sodelovanju z notranjo in zunanjo politiko ter evroposlanci prispevali tudi lobisti, ki pa jih Slovenija v primerjavi s Hrvaško, ki je uspešnejša v dogovorih in pogajanjih, v Bruslju žal nima.

Pogovorni večer je povezovala Petra Rep Bunetič, za prijetnejši uvod pa so z glasbenim nastopom poskrbeli harmonikar Toni Sotošek, klarinetist Matic Sotošek ter tenorist Slovenskega okteta Rok Ferenčak.

B. M.

#povezujemoposavje