Gnojenje slabša kakovost bivanja na podeželju
Objavljeno:
Petek, 31.01.2020 Rubrika:
NOVICE Redakcija
Okrogle mize so se udeležili tako prizadeti krajani kot večje število kmetovalcev.
V organizaciji Občine Krško je v včerajšnjem popoldnevu v občinski sejni dvorani potekala okrogla miza na temo "Gnojenje z živinskimi gnojili v povezavi s tehnologijo, okoljskimi standardi in dobrimi praksami sobivanja". Udeležba je bila nad pričakovanjem, prisluhnili pa smo zanimivim razpravam o tem, kako vzpostaviti kmetijstvo, da slednje ne bo zmanjševalo kvalitete bivanja živečim občanom na podeželju.
Jože Simončič, direktor KGZ Novo mesto
Na lanskoletni julijski seji krškega občinskega sveta je občinska svetnica
Milena Bogovič Perko (SDS) podala pobudo, da se prouči možnost sofinanciranja preparatov in da se tudi izobrazi nosilce kmetijskih gospodarstev. Kot je navedla, se v okolici Senovega okoli deset kmetij ukvarja z intenzivno govedorejo, »stranski produkt pa so živalski izločki, ki se kot predelana gnojevka uporabljajo za gnojenje travinja, v manjši meri za gnojenje njiv«. V rastni sezoni kmetje po vsaki košnji površine gnojijo z gnojevko, posledično pa so krajani na teh območjih izpostavljeni smradu tudi po več dni skupaj. Pri tem kmetovalci uporabljajo cisterne, ki razpršijo gnojevko v zrak, kar bi se z namenom zmanjšanja ali vsaj ublažitve domala nevzdržnega smradu dalo preprečiti z uporabo razpoložljive mehanizacije na tržišču, kot so vlečne cevi za izpust gnojevke ali sistem za direktno vdelavo gnojevke v tla, denimo vlečne sani, plitvo ali globoko vbrizgavanje v tla ipd. Tako kot Bogovič Perkova je na smrad, ki se v bivanjskem, tako notranjem kot zunanjem, prostoru zadržuje več dni skupaj, opozoril tudi
Andreas Repše, predsednik KS Sp. Stari Grad-Sp. Libna.
Viktor Kožar, vodja krške Izpostave KGZ
Kot je dejal, se je vselej na njihovem območju kmetovalo, a tako intenzivno in s toliko stranskimi učinki še nikoli, saj so ti občutnejši tudi spričo tega, ker peščena tla na njihovem območju pokriva relativno tanka plast zemlje, večje obdelovalne površine pa obdelujejo Farme Ihan, kmetijski pridelovalec Metelko iz Hudega Brezja iz sevniške občine, ki ima na njihovem območju obdelovalne površine v najemu, v bližini so tudi Evrosadove sadjarske površine, ne nazadnje pa neprijeten in za okolico moteč vonj, četudi spričo vzpostavitve ustreznega odlaganja in obdelave odpadkov neprimerno manj kot v preteklih letih, prinaša tudi iz Centra za ravnanje z odpadki v Sp. St. Gradu. Oba sta izpostavila, da so krajani na obeh območjih ujetniki hiš, še več, kljub kar se da hermetično zaprtim oknom tudi notranje prostore zapolni nevzdržen smrad, ki se zažira v oblačila, pogosto morajo zaradi tega sveže oprano perilo ponovno dati v pranje, razmere se negativno odražajo na kvaliteti spanca, na večje težave z dihanjem opozarjajo krajani z boleznimi dihalnih poti ipd.
Andreas Repše in Milena Bogovič Perko
Jože Simončič, direktor KGZ Novo mesto, ki je tudi moderiral okroglo mizo, je izpostavil, da je prišlo na podeželju do spremenjenih razmer pa tudi populacije. Medtem ko je bilo nekdaj podeželje izključno namenjeno pridelavi hrane, je zaradi dobre infrastrukturne opremljenosti postalo vabljiv in dostopen prostor za bivanje. Hkrati so se zaradi spremenjenih klimatskih sprememb otežile razmere za kmetovanje, saj se povečujejo stroški pridelave in prireje, spremenjene so prehranske navade ljudi, predvsem mladih, uvaja se nova tehnologija in oprema, ki pa je zaradi visokih cen na trgu dostopna le malemu številu kmetovalcev.
Anton Ilc in dr. Rok Mihelič
Viktor Kožar, vodja krške izpostave KGZ, je povedal, da so naravne danosti na območju občine naklonjene kmetovanju in pridelavi hrane, do sedaj pa so bile na temo pomena kmetijstva, pridelave hrane kakor tudi varovanja okolja narejene številne študije, uspešno izvedenih več projektov namakanja kmetijskih zemljišč, za izboljšanje strukture kmetijskih zemljišč pa tudi za lažjo in bolj ekonomično pridelavo pa so bile med drugim izvedene komasacije in agromelioracije zemljišč. Trenutno je na območju občine v obdelavi 8.495 ha kmetijskih zemljišč, ki so se v zadnjih desetletjih sicer nekoliko zvišala, se je pa od leta 2010 do leta 2018 zmanjšalo število kmetijskih gospodarstev z 905 na 786. Za dobrih 3000 ha je le-teh, za okoli 4.500 ha travnikov in nekaj pod 900 ha ostalih kmetijskih zemljišč. Po setvenih kulturah je največ pridelave koruze za silažo, ječmena, tritikale (dve žiti v enem), trave detelje, krompirja in oljne ogrščice, pri čemer živinorejci prilagajajo kolobar za obstoječi stalež rejnih živali. Na njivskih površinah je tudi veliko trajnih nasadov in pokritih površin. Z vidika živinoreje je več travojedih živali, saj te omogočajo izkoriščanje vlakninaste krme s travinja, posledično pa zagotovijo biološko visokokakovostno hrano za prehrano (mleko, meso, jajca). V začetku leta 2018 so rejci redili dobrih 4600 glav goveda, dobrih 1000 prašičev, konj - konjereja je sicer v opaznem upadu - je bilo nekaj prek 470. Število govedorejskih kmetij se je v obdobju 2010-2018 opazno zmanjšalo, tako je krave dojilje še leta 2010 redilo 575 kmetij, v letu 2018 pa dobrih 100 manj, skoraj prepolovile so se kmetije s kravami molznicami, prav tako se je za približno dvesto, z okoli 650 na 500, znižalo število kmetij, ki redijo plemenske telice, plemenske bike in živali za pitanje. Torej se obseg živinoreje ne povečuje, je poudaril Kožar, a se na manj kmetijah redi več glav živali, hkrati pa to narekuje tudi večjo prirejo po glavi oz. za 20,4 % manj kmetij redi za 6,7 % več govedi. V navedenem osemletnem obdobju je prišlo tudi do upada na področju prašičereje. Reja prašičev je sicer izredno razdrobljena, pogosto pa je ta namenjena zgolj samooskrbi. S pitanjem prašičev se ukvarja le 340 kmetij, ki spitajo dobrih 2.800 prašičev, sicer pa se največ kmetij ukvarja z rejo do 20 pitancev. Zavedati se je treba, je še dejal Kožar, da bi prišlo brez sonaravne reje do zaraščanja kmetijske krajine in da je edina pot za vzpostavljanje konsenza prebivalcev na podeželju strpnost, spoštovanje naravovarstvenih predpisov ter ustrezna, žal pogosto finančno nedosegljiva sodobna obdelovalna in pridelovalna tehnologija.
dr. Jože Verbič in evropski poslanec Franc Bogovič
Udeležencem okrogle mize so svoja videnja predstavili tudi dr.
Rok Mihelič iz Biotehniške fakultete v Ljubljani, svetovalec direktorja Farme Ihan
Anton Ilc, dr.
Jože Verbič iz Kmetijskega inštituta Slovenije in evropski poslanec
Franc Bogovič. Ilc je med drugim povedal, da prašičerejo z vzrejo skupno 88.000 tekačev na letnem nivoju izvajajo na dveh lokacijah, eno od teh predstavlja farma na Pristavi. Slednja je bila posodobljena v letih 2007-2014, posledično spremenjena reja in vzpostavljen zaprt sistem. Gnojevko, ki jo skladiščijo v zunanjih lagunah in je spričo tega razredčena s padavinami, razvažajo z 20.000-litrsko cisterno in, da bi dejavnost pustila čim manj negativnih vplivov na bližnjo okolico, z vlečnimi cevmi. Medtem ko je evropski poslanec Franc Bogovič predstavil usmeritve pridelave in reje na območju EU, ki gre v smeri spodbujanja družinskih tipov kmetij, ko naj bi imela posamezna kmetija v obdelavi največ med 100 in 200 ha površin in ko je jasno, da je ekološki način pridelave sicer vzdržen, a z njim ne bo mogoče pridelati dovolj hrane, sta tako dr. Mihelič kot dr. Verbič povedala, da se sicer zavedata težav in izzivov, s katerimi se soočajo pridelovalci in živinorejci, a se bodo ti, da bodo z okoljem dosegli konsenz, morali držati dobrih praks, to je s krmljenjem živali z obroki, ki ne bodo vsebovali preveč nasičenih beljakovin, v hlevih imeti globok nastilj stelje, vzdrževati čistočo v hlevih in gnojevko odstranjevati s posebno opremo, kot so denimo žlebičasta tla, gnojiti ob vlažnem vremenu in ob rahlih padavinah, četudi je dandanes glede na padavine, ki so krajevno omejene, težko napovedati ali predvideti, kdaj bo rahel dež prešel v močen naliv. Pri gnojenju z vlečnimi cevmi (slednje ne pridejo vpoštev na hribovitih območjih) se zmanjša površina gnojevke, iz katere izhlapeva za okolje obremenjujoč amonijak, medtem ko je ta izpust pri gnojenju z razpršilnimi ploščami velik.
Slišali smo nekaj razprav tudi s strani udeležencev, tako krajanke KS Sp. Stari Grad-Sp. Libna, ki je opisala nevzdržne razmere, kot tudi kmetovalcev, ki so stopili v bran svoji dejavnosti, ki jim ne nazadnje predstavlja tudi pomemben vir preživetja.
B. M.