Gregor Korene: Posavje potrebuje predvsem veliko mero angažiranosti in usklajenosti

Državni svetnik Gregor Korene, ki zastopa kot predstavnik Posavja interese lokalne skupnosti v Državnem svetu (DS) Republike Slovenije (RS) dobro leto dni, je opravil analizo dosedanjega dela ter se dotaknil tudi prihodnjih načrtov.

Kakšna so bila vaša pričakovanja ob nastopu funkcije državnega svetnika?
V Državni svet Republike Slovenije sem bil izvoljen kot predstavnik posavskih občin. Funkcijo sem nastopil z največjo mero odgovornosti do okolja, iz katerega prihajam, ter do lokalnih skupnosti, ki so me predlagale in podprle ob izvolitvi. Presenetilo me je dobro sodelovanje z ostalimi deležniki zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Ob začetku mandata smo se namreč s kolegi svetniki strinjali, da nas mnogi predlogi trenutne, takrat že polno operativne koalicije, motijo, saj smo bili mnenja, da nekateri niso koristni in prijazni do državljanov, vendar smo do sedaj še večino vsega obravnavanega ustrezno uskladili ter predlagali v sprejem modificirane predloge, ki so vključevali odzive pripravljavcev na naše pomisleke. Poleg navedenega sem pozitivno presenečen tudi nad zagotavljanjem apolitičnega delovanja Državnega sveta. Ta namreč ni politični organ, ampak je interesno zasnovan del zakonodajne veje oblasti, to pa je pri kvalitetnem delovanju Državnega sveta zelo pomembno.

Kakšni so odnosi med vami, državnimi svetniki?
Z ostalimi kolegi svetniki iz vrst predstavnikov lokalnih skupnosti se pri delu v Državnem svetu dopolnjujemo v razmislekih in diskusijah, ki se dotikajo področij, ki jih pokrivamo. Tu gre večinoma za naloge, ki so v pristojnosti občin, s področja operativnosti lokalnih skupnosti, osnovne ter predšolske vzgoje, gospodarstva ter kmetijstva. Opažam, da smo svetniki pogosto v veliki meri enotni pri odločanju. Zaupamo si v smislu, da vsak predstavnik svojih interesov dobro pozna njemu bližnje vsebine ter Državnemu svetu predlaga odločitev, ki je ustrezno pretehtana. Sicer pa smo šele na začetku mandata, tako da ta enotnost zagotovo ni samoumevna za v prihodnje.

Ali se na vas obračajo tudi iz drugih koncev Posavja, se usklajujete?
Kot državni svetnik, lokalni predstavnik na državni ravni, se nedvomno zavedam pomena intenzivnega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi ter vključevanja tematik, ki izvirajo iz okolja, v samo delo Državnega sveta. Z župani posavskih občin imamo vzpostavljen dober sistem obveščanja ter dialoga o zadevah, za katere menijo, da bi jih bilo treba prenesti na višji nivo razprave. Seveda si tudi v prihodnje želim še več takšnega sodelovanja, tudi s tistimi, ki se še niso obrnili name. Tako bomo lahko interese Posavja predstavili tudi na državni ravni in se usmerili k njihovi realizaciji.

Kako vidite delovanje Državnega sveta, kakšna je njegova vloga, moč, saj je bilo že kar nekaj predlogov, da Državnega sveta ne bi več bilo?
Prvo leto VII. sklica Državnega sveta je minilo v znamenju intenzivnega dela od same potrditve mandatov naprej. Državni svet se je v tem obdobju sestal na 12 rednih ter 10 izrednih sejah. Poleg obravnave zadev v zvezi z zakonodajnimi postopki, ki so v proceduri v Državnem zboru ter ostalih pobud, je Državni svet v obravnavanem obdobju pričel z vodenjem dveh zakonodajnih iniciativ, izdal 29 mnenj, sprejel 5 zahtev za presojo ustavnosti in zakonitosti ter v 12 primerih podal zahtevo za odložilni veto. Državni svetniki smo v tem obdobju na Vlado Republike Slovenije, ministrstva in organe v sestavi naslovili še 56 svetniških pobud in vprašanj. Poleg navedenega je Državni svet organiziral tudi več posvetov na različne tematike, tako z interno iniciativo kot tudi spodbujene od zunanje zainteresirane javnosti. Med najpomembnejše tematike bi lahko uvrstil vodenje postopka priprave pokrajinske zakonodaje, vodenje iniciative za spremembo gradbene zakonodaje, skrb za vključevanje mladih v vse sfere družbe ter vzpostavitev primernih in poštenih pogojev za izvajanje kmetijske proizvodnje.

Državni svet seveda deluje na področju različnih interesov, ne zgolj lokalnih. Res je, da smo predstavniki lokalnih interesov v večini, vendar delujemo uravnoteženo z ostalimi interesnimi predstavniki. V nasprotju s pogledi marsikaterega površnega opazovalca sam ne vidim osnove delovanja Državnega sveta z vidika, da je ta protiutež aktualni oblasti. Državni svet namreč ni politični organ, ampak združenje predstavnikov interesov. Primarna naloga Državnega sveta je po mojem v tem, da se z vladajočo strukturo dopolnjuje in jo kdaj tudi usmeri s predlogi, da dela bolje, hitreje, pripravlja boljše rešitve, odločitve, zakone, reforme; kadar pa usmeritve ne prinašajo rezultatov, pa ne gre zanemariti, da ima Državni svet v skrajnih primerih na voljo tudi instrument veta. Tega smo v aktualnem mandatu uporabili že kar nekajkrat. To prav tako govori samo za sebe o tem, kakšna je dinamika dela v Državnem svetu ter da pristopamo k obravnavi posameznih zadev kritično in ne odstopamo od interesom, ki jih zastopamo.

Kaj ste doslej uspeli doseči za izboljšanje kakovosti bivanja v Posavju?
Kljub temu da nisem imenovan v ožjo skupino za pripravo predloga regionalne zakonodaje, sem velik zagovornik vložitve predloga v proceduro po časovnici, ki jo je Državni svet predvidel ob začasnem umiku prejšnje verzije v začetku leta 2023. Po mojem mnenju so člani Državnega sveta v prejšnjem mandatu pripravili za obravnavo zelo dobre predloge zakonov. Mnenje trenutne vlade glede teh pa je odprlo kar nekaj dodatnih vprašanj, zato smo se člani tega sklica odločili, da predloge zakonov dopolnimo v točkah, za katere Vlada meni, da so nedodelane ali celo sporne. S tem je vsem nam v Državnem svetu kot tudi državljanom poslala jasno sporočilo, da uvedba pokrajin ni na seznamu prednostnih nalog te koalicije, čeprav gre za ureditev, ki jo nalaga že sama ustava Republike Slovenije. To dejstvo je za nas, predstavnike državljanov, nesprejemljivo in bo nedvomno pripeljalo do tega, da enotno pristopimo k popravkom že obravnavanega predloga oz. ponovni vzpostavitvi zakonodajne iniciative še v tem letu.

Kot pomembnejši lasten prispevek lahko v dosedanjem obdobju delovanja izpostavim pripravo svetniškega vprašanja ter svetniške pobude, ki ju je Državni svet soglasno potrdil na svoji redni seji. Kot zagovornik lokalnih interesov sem namreč vse bolj zaskrbljen nad pospešenim usihanjem poštne službe, kot jo poznamo že desetletja. Razlog je predvsem hitro upadanje sprejetih pisemskih pošiljk v prenos, na podlagi katerih je tudi financirana celotna služba poštnega prometa. Z upadanjem količin se tako posledično krčita mreža dostopnih točk, še posebej v manjših krajih, ter kvaliteta izvedenih storitev. Prebivalci ne bi smeli biti, ne glede na to kje živijo, prikrajšani za storitve, ki so bile še do pred kratkim povsem samoumevne. Vlado Republike Slovenije sem v pobudi pozval k spremembi zakonodaje na tem področju po vzoru nekaterih držav članic EU ter drugih evropskih držav. V nasprotnem primeru nameravam, ob podpori kolegov svetnikov, v zvezi z opisanim sam pripraviti in vložiti v zakonodajno proceduro vsebinsko zelo širok predlog spremembe Zakona o poštnih storitvah. Ta bo imel kot posledico predvideno ustreznejše financiranje javne poštne službe in bo v povezavi s tem pripomogel k ohranitvi večjega števila delovnih mest ter poštnih enot, predvsem na podeželju, ki je glede tega čedalje bolj zapostavljeno.

Za kaj si prizadevate; kaj Posavje po vaše potrebuje?
Pred Posavjem je obdobje izzivov. Posavcev se bodo v prihodnjih letih nedvomno dotaknile odločitve glede širitve NEK, izgradnja odlagališča odpadkov iz NEK, migrantska politika države, integracija obmejnih območij z obeh strani meje po odpiranju le-te, uvajanje pokrajin ter še mnogo drugih tem. Diskusija o naštetih temah se v glavnem vodi v Ljubljani. Prav tako se tam sprejemajo tudi odločitve o vsem naštetem. Te so lahko tudi neživljenjske in negativno vplivajo na kvaliteto življenja v Posavju, če ne uživajo podpore s strani tistih, ki bodo morali živeti s posledicami teh odločitev.

Posavje potrebuje predvsem veliko mero angažiranosti ter usklajenosti pri reševanju izzivov, ki nas vse skupaj čakajo. Moja naloga pri tem bo v prihodnje predvsem to, da dogajanje na vseh že omenjenih področjih spremljam, prenašam orise načrtov vladajočih na lokalno raven ter preko dela v Državnem svetu v diskurz vpletem tudi kritično mnenje naših prebivalcev, gospodarstvenikov, županov in lokalne skupnosti kot celote.

S. R.

#povezujemoposavje