Ivan Molan: Veliko sredstev in truda smo vložili v razvoj podjetništva

Bliža se mesec oktober, v katerem praznuje občina Brežice, to pa je tudi priložnost, da k besedi povabimo njenega župana Ivana Molana. Slednji je na čelu občine že 13 let, v tokratnem pogovoru pa je spregovoril predvsem o poteku aktualnega mandata, ki se mu počasi izteka.

Zaključujete že tretji polni mandat na čelu občine. Vsak se po svoje razlikuje. Kaj bi lahko rekli za zadnja štiri leta županovanja?
Sedanji mandat je bil najtežji in najzahtevnejši, saj smo se že na njegovem samem začetku soočili z begunsko oz. migrantsko krizo. Le-te v takem obsegu in taki obliki ni doživela nobena druga slovenska občina. Reševanje krize nam je vzelo več kot pol leta dela in energije, po umiritvi krize pa je sledilo še soočenje z mačehovskim odnosom Vlade RS do občin. Prejšnja vlada je slovenskim občinam znižala sredstva – nižja je bila glavarina, želja je bila tudi zmanjšati t. i. jedrsko rento, ni bilo več sredstev za cerkljansko letališče –, prav tako ni bilo evropskih sredstev, tako da smo bili v tem štiriletnem mandatu prikrajšani za 14 milijonov evrov oz. za tri milijone evrov letno. Zaradi tega smo imeli v tem mandatu v občini za deset milijonov evrov manj investicij kot v prejšnjem mandatu. Že tako je treba zaradi omejenih proračunskih sredstev potrebe in želje občanov uskladiti s finančnimi zmožnostmi občine, ob tem drastičnem zmanjšanju sredstev pa je bilo usklajevanje še toliko težje. V občini smo se zato odločili, da zagotovimo normalno delovanje vrtcev, šol in ostalih javnih zavodov ter krajevnih skupnosti in društev. Žal se je zato zmanjšala dinamika načrtovanih investicij po občini. Kljub vsemu sem vesel, da nam je uspelo najti kompromis in na račun investicij obdržati kakovost življenja občanov in delovanje društev v občini na isti ravni kot pretekla leta.

Kljub vsemu smo uspeli pridobiti kar nekaj vsebinskih projektov. Občina Brežice je bila tudi prva slovenska občina, uspešna na razpisu za programe športa neposredno pri Evropski komisiji, in je s tem omogočila projekta Šport za zdravo starost in Občuti svobodo vode ter razne delavnice, namenjene občanom. Vpeljali smo tudi določene novosti, npr. projekt Sopotnik in mestni avtobus. Največja investicija je bila OŠ Cerklje ob Krki, ki smo jo uspešno zaključili, uredili smo kar nekaj odsekov cest, začeli z gradnjo kolesarskih stez, preuredili Bizeljsko in Dobovsko cesto. Uspeli smo obdržati enakomeren razvoj krajev v občini, v vsaki KS se je nekaj naredilo.

V katero smer se razvija brežiška občina? Čemu dajete največ poudarka?
Razvoj občine Brežice je vedno temeljil na turizmu, kmetijstvu in malem gospodarstvu. Občina Brežice je že danes občina, kjer se da kakovostno živeti in ustvarjati. V prihodnosti bo še bolj prepoznavna in pomembna v slovenskem prostoru in širše. Naravne danosti, lega, čisto okolje, kulturna dediščina, bližina prometnih povezav ter dobra in učinkovita infrastruktura, od vrtcev, šol, zdravstvenega doma, bolnišnice do kulturnih ustanov, omogočajo dobre pogoje za bivanje tako prebivalcem kot obiskovalcem. Prepričan sem, da je občina, v kateri se občani prijetno počutijo – to potrjujejo tudi rezultati neodvisne raziskave, ki kaže, da so med srednje velikimi slovenskimi občinami brežiški občani s storitvami občine najbolj zadovoljni –, privlačna tudi za turiste. Občina ima vse potenciale, da se razvija na področju turizma. Nove vsebine ob jezeru, rekah in termah, kolesarske in pohodniške poti, ki vodijo po razgibanih krajih naše občine, bodo vedno bolj privabljale obiskovalce. Na mnogih področjih smo primer dobre prakse. Občina se bo še naprej razvijala kot turistična občina z dobro razvitimi storitvenimi dejavnostmi, kmetijstvom in malim gospodarstvom ter na področju izobraževalnih institucij. Za obmejno občino je zagotovo izjemnega pomena ohranitev državnih institucij, kjer je zaposlenih precej občank in občanov.

Nedavno ste dejali, da je brezposelnost v občini sicer še vedno nad slovenskim povprečjem, a je predvsem razveseljiv podatek, da je med mladimi nižja od povprečja in tudi najnižja med posavskimi občinami. Kot župan ste zagotovo zadovoljni nad takšnimi podatki, kajne?
Po uradnih podatkih imamo v občini približno 1100 brezposelnih, podjetja pa iščejo približno 950 delavcev, kar pomeni, da brezposelnosti skoraj ne bi smelo biti. Težava je v tem, da se brežiška občina tako kot večina ostalih slovenskih občin srečuje s strukturno brezposelnostjo, ko povpraševanje po delovni sili ni usklajeno z izobrazbeno strukturo teh, ki iščejo delo, značilna pa je tudi dolgotrajna brezposelnost. V občini je treba še naprej podpirati gospodarstvo, da bo ustvarjalo kakovostna delovna mesta, in hkrati skrbeti za ohranitev državnih institucij v njej, kjer se lahko zaposlujejo visoko izobraženi kadri. Še vedno upamo, da se bo kaj premaknilo v projektu Feniks, kajti tudi sam minister je ta projekt označil za enega najperspektivnejših v državi. Dejstvo pa je, da če bi v občino prišlo neko veliko podjetje, ki bi zaposlilo 500 ljudi, bi si nakopali samo težave, saj bi ob primanjkljaju domačih delavcev dobili večinoma samo delavce iz tujine.

Prav tako je brežiška občina dobila največ točk med vsemi slovenskimi občinami, ko gre za spodbujanje podjetništva. Čemu pripisujete ta uspeh?
V občini Brežice se je vedno dobro razvijalo podjetništvo. Občina je v zadnjih desetih letih vložila velik del sredstev in truda za spodbude razvoju podjetništva. Kombinacija dolgoročnih ukrepov, kot so javni razpisi, subvencioniranje nakupa zemljišč v conah, razvojno naravnani in usklajeni prostorski akti, so že prinesli prve pozitivne rezultate in potrdili, da je usmeritev občine pravilna. Imamo veliko malih podjetnikov, ki zaposlujejo lepo število ljudi. Število delovnih mest se povečuje. Tudi poslovno-obrtne cone v Dobovi, Brezini in Slovenski vasi živijo, nekatera podjetja že delajo na polno, nekatera še gradijo svoje obrate, povpraševanje še obstaja, zato smo se odločili za razširitev OC Dobova.

V tem letu sta bili do zdaj samo dve občinski seji. Nekateri pravijo, da tudi zato, ker ne želite dati možnosti opoziciji, da bi vas javno kritizirala. Kaj porečete na to in zakaj je tako malo sej v primerjavi s prejšnjimi leti?
Kje oz. kdo je v občini opozicija? Na začetku mandata smo na podlagi dogovora in rezultatov na lokalnih volitvah razdelili mesta v delovnih telesih občinskega sveta, v svetih javnih zavodov ipd. Prav tako so bili proračuni občine sprejeti s soglasjem velike večine članov občinskega sveta. Občina pa lahko izvaja samo to, kar je s proračunom občinski svet potrdil. Seje občinskega sveta se sklicujejo po potrebi, statistika sej v tem mandatu je 25 rednih sej. Povprečno je bilo tako na leto šest sej, vsaka seja stane občane približno 10.000 evrov. V volilnem letu je manj sej, saj se načeloma ne sprejema proračuna, zato so dve do tri seje manj. Zdi se mi negospodarno sklicevati seje kar tako in porabiti sredstva samo za to, da bodo svetniki dobili sejnine in na seji kritizirali zadeve, ki so jih svetniki na prejšnjih sejah že potrdili. Moram reči, da od svetnikov dobim zelo malo predlogov izven sej, po drugi strani pa večkrat tudi kar pokličejo, če je treba rešiti kak aktualen problem.

Med občani je večkrat slišati kritike, da gre veliko več denarja za investicije na štajersko stran občine kot pa na kranjsko …
To seveda ne drži. Na spletni strani občine je vsem občanom na voljo interaktivni zemljevid vseh investicij po mandatnih obdobjih, kjer se lepo vidi, da so investicije na obeh straneh Save dokaj enakomerno porazdeljene. Pri tem je treba tudi upoštevati, koliko prebivalcev ima kraj. Težko je primerjati Brežice na eni strani in Krško vas ali katero od sosednjih vasi na drugi. Glede na število prebivalcev bi npr. KS Dobova morala dobiti še kako investicijo več.

Kakšno je bilo sodelovanje z ostalimi posavskimi občinami v zadnjem času? Zdi se, da bi lahko v določenih primerih bolj stopili skupaj in še več naredili za našo regijo …
Menim, da je bilo sodelovanje med posavskimi občinami v zadnjem mandatu odlično, saj občine znamo in zmoremo stopiti skupaj za skupne projekte. Teh žal ni bilo veliko, ker smo partnerske sporazume podpisali šele letos ob izteku mandata Vlade RS. Tako smo izgubili tri leta za črpanje evropskih sredstev za investicije in projekte. Vendar lahko rečem, da se posavske občine znamo dogovarjati za projekte, ne nazadnje smo večje občine vključile tudi manjše, da so te sploh dobile sredstva. Kar se sodelovanja v Posavju tiče, smo še vedno svetel zgled proti drugim v Sloveniji.

Kaj pa odnos občine in države? Tudi na primer na področju varnosti – pred kratkim ste povabili predstavnike Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, da pridejo predstavit namere o postavitvi sprejemno-registracijskih centrov za migrante, eden teh bi ob morebitnem povečanju njihovega prihoda stal tudi v brežiški občini, ob mejnem prehodu na Obrežju. Ste zadovoljni s komunikacijo pristojnih organov?
Odnos prejšnje Vlade RS do občin je bil vseskozi podcenjujoč. Predsednik Vlade RS se ni v štirih letih niti enkrat sestal z organi oz. združenji slovenskih občin. Isti odnos smo doživljali v naši občini ob migrantski oz. begunski krizi, ko vlada kar nekaj časa sploh ni komunicirala z lokalno skupnostjo. Veliko pove tudi dejstvo, da občine še vedno nismo dobile tistega dela sredstev za delovanje, ki je bil odvzet v času krize na podlagi varčevalnih ukrepov države. Z enakim pristopom smo se srečali ob načrtih vlade, ki je opremila stanovanja v mestu za migrante in želi na mejnem prehodu Obrežje vzpostaviti registracijsko-zbirni center za migrante. Za načrte smo izvedeli iz časopisov, šele po našem urgentnem ukrepanju so se predstavniki urada za migrante sestali s predstavniki lokalnih skupnosti in predstavili načrte.

Eden od primerov ne ravno spodbudnega sodelovanja med državnimi institucijami in lokalno skupnostjo je nekdanji brežiški dom upokojencev. Namesto da bi bil izkoriščen, že lep čas sameva in hkrati propada. Kakšna je sploh njegova usoda?
Zaradi neodzivnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je stavba nekdanjega doma upokojencev tri leta propadala, kar zelo težko razumemo, saj je naloga države in še posebej tega ministrstva, da skupaj z lokalno skupnostjo skrbi za socialno šibke državljane in občane. Šele konec mandata nam je uspelo – tokrat z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo – urediti prenos lastništva. Upam, da nam bo zdaj uspelo stavbo rešiti propadanja, najti sredstva za obnovo ter prostore nameniti za vsebine, ki jih občina načrtuje, npr. VDC, društva, bivalne enote ipd.

Na novo urejena Bizeljska cesta, glavna mestna vpadnica, je sprožila kar nekaj negodovanj, češ da je na določenih mestih narejena povsem napačno, da so talne označbe nekje narobe zarisane, da jo bodo pozimi zaradi razširjenih pločnikov težko plužili, ne nazadnje so jo morali po prvem močnejšem deževju že takoj razkopati. Slab nadzor s strani izvajalca del ali kaj drugega?
Urejanje glavne mestne vpadnice Bizeljske ceste je bilo izjemno zahtevno in obsežno. Najprej je bilo treba obnoviti stari vodovod iz šestdesetih let, potem pa najti kompromis prometne ureditve za potrebe pešcev, kolesarjev in voznikov, umestiti dve postajališči za avtobuse, ohraniti parkirišča ob cesti in pri tem poskrbeti za varno vključevanje v promet iz številnih stranskih ulic na Bizeljsko cesto. Za ohranitev parkirnih mest je bilo treba urediti t. i. otoke, ki izboljšujejo preglednost pri vključevanju v promet iz stranskih ulic. Nekaterim so všeč, drugim ne. Urejene so bile tudi mešane površine za pešce in kolesarje. Ureditev je izboljšala prometno varnost, ki pa še vedno terja od vseh udeležencev v prometu previdnost, upoštevanje prometnih predpisov in strpnost.

Pri izvedbi se je zgodilo tudi nekaj napak, ki jih je izvajalec po izvedbi projekta tudi odpravil. Nadzor je težko označiti za slab, saj je opravil svoje delo in opozoril na pomanjkljivosti, ki so bile tudi odpravljene, kar je običajen postopek pri mnogih investicijah, tudi pri ljudeh doma, vendar se napake bolj opazijo na glavni ulici. Čeprav moram dodati, da je veliko ljudi pohvalilo novo podobo ceste, vedno pa se najdejo tudi taki, ki kar naprej kritizirajo, podobno je bilo tudi po obnovi Dobovske ceste.

V občini so še vedno pereč problem pločniki in kolesarske steze. Dosti se jih je sicer že uredilo, vendar je še vedno veliko odsekov, ki so nevarni tako za kolesarje kot tudi za pešce. Kako je s tem?
Verjetno smo vsi že malo pozabili, kakšne so bile Brežice leta 2005, ob nastopu mojega prvega mandata, ko je bilo treba urediti vse. Najprej smo se lotili urejanja vodovodov, komunalne infrastrukture in ostalih napeljav, ki so pod zemljo. Kasneje je sledila ureditev celotne glavne ulice, cestišča, pločnikov, zgradili smo nov nadvoz, uredili parkirišča. Zdaj smo prišli do faze urejanja kolesarskih poti. V podpisanem partnerskem sporazumu so predvidena sredstva za odseke kolesarskih poti od Brežic do Dobove in od Čateža do Krške vasi ter tudi za večnamensko pot ob državni cesti proti Spodnji Pohanci. Velja omeniti, da bo nov most od rondoja Čatež do Trnja, ki je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja in naj bi bil po načrtih končan pred izgradnjo HE Mokrice, tj. leta 2021 ali 2022, rešil tudi povezavo kranjske in štajerske strani s stezo za kolesarje in pešce. Seveda bi lahko naredili še več, če bi bilo na voljo več sredstev iz naslova države in Evropske unije. V občini se sicer načrtovane investicije izvajajo počasneje kot prej, vendar še vedno urejamo in enakomerno razvijamo vse kraje občine. Za naslednji mandat je še kar nekaj nalog.

Naslednja na vrsti za prenovo je OŠ Artiče. Najprej je bilo predvideno, da se bo prva faza, novogradnja vrtca, začela že v tem letu, a se je začetek zamaknil. Lahko pojasnite, zakaj? Tudi ocenjena vrednost investicije – skoraj deset milijonov evrov – se zdi gromozanska. Zakaj tolikšen znesek?
Na začetku tega mandata je bilo načrtovano, da se bo nova OŠ Cerklje ob Krki z vrtcem gradila do leta 2018, v letu 2019 pa bi se pričelo urejati OŠ Artiče. V letu 2017 je občina po odločitvi občinskega sveta za najem kredita dokončala novo šolo še v istem letu in razmišljala o pričetku gradnje artiške šole že v letu 2018. Za izvedbo projekta je treba zagotoviti vsa dovoljenja in pred približno dvema tednoma je občina oddala vlogo za gradbeno dovoljenje. Sledi objava javnega razpisa za izbor izvajalca, kar pomeni, da se bodo dela še vedno lahko pričela v šolskem letu 2018/2019. Za novo šolo v Cerkljah je občina namenila 6,6 milijona evrov, dejanska cena nove OŠ Artiče, ki bo večja, saj je tudi dosti več otrok, pa bo znana po izvedenem postopku javnega razpisa za izbor izvajalca. Ocenjena vrednost del za OŠ Artiče je oblikovana na podlagi cen storitev gradnje na trgu in je ocenjena na višino 9,2 milijona evrov.

Ravno na dan izida časopisa mineva eno leto od slovesne otvoritve HE Brežice. Kako ocenjujete njeno vpetost v ta prostor, kdaj bo izkoriščen tudi njen turistični potencial?
Energetski del kompleksa HE Brežice je bil dokončan lani, žal pa še vedno niso zaključene ureditve okoli HE. Zato je območje ob HE uradno še vedno gradbišče, kar seveda omejuje izvajanje ostalih dejavnosti na in ob jezeru. Razočarani smo prejeli odločbo Ministrstva za okolje in prostor, da je odobrilo podaljšanje roka za pridobitev uporabnega dovoljenja za jezero ob HE še za eno leto na predlog podjetja Infra. Občina in občani nestrpno čakamo na dokončanje protipoplavne zaščite, ki bo zagotovila varnost prebivalcem v naseljih ob rekah. Dela, ki se že izvajajo v Krški vasi in Velikih Malencah, ne bodo dokončno rešila vprašanja poplavne varnosti, dokler se ne bo začela graditi HE Mokrice, za katero še vedno ni pridobljeno okoljevarstveno soglasje. Upam, da se bodo dela na HE Brežice zaključila vsaj v letu 2019, kar bo dalo zeleno luč za ureditve, za katere ima občina že na voljo proračunska sredstva in je imela predvideno, da že v tem letu začne z aktivnostmi na jezeru. Prepričan sem, da bodo ureditve ob HE velika priložnost za turistični razvoj občine.

Akcija Očistimo Slovenijo v občini ni sprožila pretiranega odziva, udeležilo se je je zelo malo občanov. Problematika črnih odlagališč – v občini naj bi jih bilo trenutno registriranih pet – je, kot kaže, že skorajda brezupna. Nekaj bo nujno treba narediti za rešitev tega problema. Se strinjate?
Treba je vedeti, da so bile ta dan številne trgatve, poleg tega imajo občani teh akcij počasi že dovolj. V občini je bilo v zadnjih nekaj letih narejenega ogromno na področju zbiranja in ločevanja odpadkov, uredili so se otoki za ločeno zbiranje odpadkov in zbirni center, javno komunalno podjetje z različnimi akcijami izobražuje in osvešča vse generacije … Veliko ljudi se zaveda, kako pomembno je čisto okolje in se odgovorno vede do narave. Seveda pa obstajajo tudi takšni ljudje, ki jim do čistega okolja ni mar. Poleg dejavnosti za osveščanje je očitno na terenu potrebnih tudi več aktivnosti s strani pristojnih inšpekcij, če ne gre drugače, tudi s kaznimi.

V brežiški občini je društveno življenje res bogato, saj obstaja kar okoli 250 različnih društev. Občina daje njihovemu delovanju velik pomen, kajne?
Največji del sredstev, ki jih dobijo društva, predstavljajo ravno občinska. Občina tudi v času krize ni zmanjševala teh sredstev, ampak se je raje odpovedala investicijam. Brez društvenega življenja, prireditev in kulture enostavno ne gre, v povezavi s turizmom pa še toliko manj. Društva so gonilna sila življenja na podeželju, gasilski domovi so postali večnamenski in služijo kot prostor raznim krajevnim dogodkom, kar je tudi zame osebno izrednega pomena.

Minuli teden je potekal Evropski teden mobilnosti. Ideja občine, da se uvede mestni avtobus skozi Brežice, zaenkrat sproža zelo dobre odzive, kljub temu so nekateri meščani izrazili željo, da bi avtobus peljal tudi še po nekaterih drugih linijah. Boste to upoštevali?
Mestni avtobus je bil uveden na pobudo občanov in bo v tem poskusnem obdobju služil za potrebe študije o upravičenosti uvedbe mestnega avtobusnega prometa. Veseli smo pozitivnega odziva uporabnikov, po prvem mesecu vožnje bo pripravljena analiza, zdaj pa že iščemo rešitve za spremembo linij, ki so jih predlagali občani. Potekajo že pogovori o tem, da bi avtobus pobiral tudi območje Stare kolonije in mimo doma upokojencev. Zagotovo bomo v največji možni meri projekt prilagodili ljudem, ki jim je ta tudi namenjen.

Rok Retelj

Pogovor z brežiškim županom je v skrajšani obliki objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 27. septembra 2018.