Časopis za pokrajino Posavje
18.06.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Izpostavili pomen spominov na izgnanstvo in pomen osebne svobode

Objavljeno: Torek, 08.06.2021    Rubrika: NOVICE Redakcija
gimnazija_brezice_dan_izgnancev (19)

Nagovor predsednice Društva izgnancev Brežice Emilije Držanič

Pri spomeniku na Trgu izgnancev v Brežicah je v ponedeljek, 7. junija, na dan izgnancev, potekal program, ki so ga izvedli dijaki Gimnazije Brežice v sklopu 5. Unescovega nacionalnega projekta »Slovenski izgnanci od 1941 do 1945«, v katerega je vključenih več srednjih in osnovnih šol iz brežiške občine.

»Nikoli več!«

gimnazija_brezice_dan_izgnancev (49)

Gimnazijci so ob koncu z izgnanci še zaigrali in zapeli dve narodnozabavni skladbi.

Uvodni nagovor je imel ravnatelj Uroš Škof, ki je povedal naslednje: »Vojna in mir. To sta besedi, ob katerih se zdrznemo, razmišljamo. Nekateri se ob tem spominjamo otroških let, ko smo poslušali o grozotah druge svetovne vojne. Vojne uničujejo ljudi in premoženje, medčloveške odnose, spreminjajo obrise sveta. Tisoči so bili med drugo svetovno vojno izgnani v koncentracijska taborišča smrti, ki so bila namenjena razčlovečenju in pobijanju ljudi, tudi Slovencev. Najpogostejši stavek tistih, ki so preživeli tudi taboriščne zidove in grozote, je bil: 'Nikoli več!' Tudi danes, v 21. stoletju, ponavljamo 'nikoli več'. Tako izražamo skrb in upravičeno pričakovanje, da se grozodejstva ne bi več nikdar ponovila. V današnji družbi je veliko nestrpnosti in sovražnosti. Vsi lahko storimo več za uveljavljanje človekovih pravic doma in v svetu. Človekove pravice namreč niso izbojevane enkrat za vselej in v vseh okoliščinah, zanje se moramo boriti vsakodnevno, zase in tudi za druge. To je med drugim tudi sporočilo splošne deklaracije človekovih pravic, ki je bila sprejeta takoj po drugi svetovni vojni. Tudi zato, da se ne bi nikoli več človeštvo znašlo v precepu med vojno in mirom, med dobrim in zlim. Zato je pomembno, da živimo v svobodi, tudi zato, ker smo ljudje. In tak je tudi naslov današnjega srečanja – Svoboda.« Dodal je še, da je kriza novega virusa, ki je globoko zarezala v naš vsakdan in prej ustaljeno bivanje s sočlovekom, pokazala, koliko tudi egoizma in nepovezanosti se lahko nakopiči v človeštvu. »A kriza je tudi pokazala, da se je dalo in se da živeti drugače, v iskreni skrbi za okolje, požrtvovalni skrbi za človeški razvoj ter seveda v tisti najbolj človečni skrbi zase in za soljudi. Tudi 'Unescovci' smo/ste dokazali, da zmoremo živeti in delovati drugače. Ostanimo zdravi, ostanimo povezani,« je zaključil.
gimnazija_brezice_dan_izgnancev (9)

Vsakemu od izgnancev so dijakinje podarile vrtnico.

gimnazija_brezice_dan_izgnancev (57)

Brežiški izgnanci, ki so se udeležili prireditve na Trgu izgnancev


»S culami v rokah smo zapuščali svoje domove ...«

Škof se je ob tej priložnosti zahvalil koordinatorici Unescovega nacionalnega projekta na gimnaziji profesorici športne vzgoje Zdenki Senica Grubič, njeni ekipi in dijakom, ki vsa ta leta gojijo vse te elemente Unescovih šol, predvsem projekt »Slovenski izgnanci od 1941 do 1945«, ki peto leto zapored ohranja in tudi postavlja Gimnazijo Brežice kot Unesco šolo. »Verjamem, da se z vami, izgnanci, v prihodnosti še srečamo s kakšno novo temo,« je še dejal. Brežiška podžupanja Mila Levec se je v svojem nagovoru vsem zahvalila, ker opominjajo in krepijo zavedanje, kako pomembno je ohranjanje zgodovinskega spomina. Predsednica Društva izgnancev Brežice Emilija Držanič je dejala, da je bila ena od težkih narodnih izkušenj izselitev oz. izgon iz domov v začetku druge svetovne vojne. »S culami v rokah smo zapuščali svoje domove, prepuščali okupatorju vse, kar so si z žuljavimi rokami ustvarjale cele generacije delovnih ljudi, a zlomilo nas to ni. Gorele so vroče želje, močno upanje 'domov bom šel, pa četudi čez štiri leta'. Mnogim se te želje niso uresničile. A kar nas je dočakalo osvobodilno leto 1945, smo se vrnili z veliki željami ter počasi doživljali, kar smo si tako dolgo želeli – mir, delo in zaupanje v prihodnost,« je poudarila. V imenu društev izgnancev Globoko in Pišece ter ZBV NOB Brežice je nekaj besed spregovoril Jože Bračun. Direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj pa je povedala, da ima brežiški Trg izgnancev svoj pomen in mora še naprej izpolnjevati nalogo, da opominja vse, ki pridejo v mesto, »da ni to samo mesto z lepo arhitekturo in ljudmi, ki znajo lepo živeti v teh krajih, ampak da je to mesto raslo na takšni resnici, kot je bila druga svetovna vojna«. Vsem je hvaležna, da svoje resnične zgodbe prenašajo naprej, predvsem pa mladim, za katere verjame, da jim tudi ostanejo v zavesti. Izrazila je tudi veselje, da je razstava o izgnancih v nekdanjih izložbah na Trgu izgnancev še vedno postavljena in na ogled mimoidočim.

Program so s petjem, igranjem na inštrumente, recitali in branjem pričevanj izgnancev pripravili brežiški gimnazijci, nekaj pesmi so odpele tudi članice ženske vokalne skupine UP iz Društva upokojencev Dobova-Kapele. Ob spomeniku izgnancem so postavili tudi popisana in porisana modra stola v okviru Unesco projekta Modri stol (vodi ga Tanja Plevnik iz OŠ Maksa Pleteršnika Pišece), enega od teh so mladi predali tudi Posavskemu muzeju.

R. R.

#povezujemoposavje




 
« Nazaj na seznam