Janez Kerin, župan Mestne občine Krško: Če je kdo pričakoval, da bo Sava začela teči proti izviru ...

Na župansko mesto v Mestni občini Krško se je konec lanskega leta kot neodvisni kandidat s podporo Liste Modra smer zavihtel Leskovčan Janez Kerin, ki ima za sabo že 36 let delovnih izkušenj, od tega 32 let v policiji. Z njegovo izvolitvijo se je končala skoraj četrtstoletna vladavina stranke SLS v največji posavski in eni večjih slovenskih občin, ki ima od konca leta 2021 tudi status mestne občine.

Od vaše izvolitve za župana Mestne občine Krško bo kmalu minilo pol leta. Ste se že navadili na to, da vas ljudje pokličejo z nazivom 'župan', vam je to že 'zlezlo pod kožo'?
 
Županovanje sem sprejel in jemljem kot poslanstvo. V veselje mi je delati z občani, delati dobro za vse nas, ki sobivamo na tem čudovitem delu naše Slovenije. Ob obiskih, ki jih imam iz drugih koncev Slovenije, dobivam pohvale o urejenosti in lepotah naše občine. Morda se včasih sami premalo zavedamo, da živimo v res čudoviti in dobro razviti občini. Seveda je vedno lahko tudi bolje in k dosegu takega stanja se skupaj z zaposlenimi v občinski upravi in javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je naša občina, trudim in podrejam svoje aktivnosti. Odkrito povedano se ob posameznih trenutkih še vedno ne zavedam, da sem župan 26.000 občankam in občanom naše občine, da skupaj z najožjimi sodelavci vodim institucijo Mestne občine Krško, v katere ožjem delu ima zaposlitev 75 sodelavcev, da posredno upravljam z 22 javnimi zavodi, da skupaj vzdržujemo in urejamo 271 km kategoriziranih lokalnih cest in še bi lahko našteval. Kljub temu da me občanke in občani ogovarjajo z županom, sem in bom ostal zvest svojim načelom poštenosti, odkritosti in delovanja v dobrobit vseh. Žal pa posamezne odločitve niso in ne morejo biti všečne vsem. Veste, če dobite v dveh dnevih dve pismi s podpisi občanov, kateri te v enem za identično zadevo prosijo za nekaj, v drugem pa za nekaj drugega, potem je in bo za ene moja odločitev zagotovo manj všečna kot za druge.
 
Nekateri pravijo, da ste svojo politično kariero gradili zelo načrtno in potrpežljivo, skozi delo na raznih področjih. Je bila županska funkcija res vaš tako želen cilj?
 
Tukaj se s tistimi, ki tako pravijo, ne morem strinjati. Nikoli prej nisem bil v politiki, nisem bil član nobene politične stranke in tudi danes nisem član nobene politične stranke. Sem član društva Modra smer, društva za participacijo občanov, ki je bilo ustanovljeno septembra 2021, torej pred slabima dvema letoma. Tudi ustava in podredna zakonodaja mi je glede na mojo prejšnjo zaposlitev prepovedovala vsakršno aktivno politično delovanje. Ob rednem službovanju v policiji sem bil aktiven na področju ljubiteljske kulture, tako na ožji in širši lokalni kakor tudi na državni ravni, kjer so moje delo tudi prepoznali in se mi temu primerno tudi zahvalili z nagrado Zveze kulturnih društev Slovenije. Ljudje želimo puščati sledove svojega življena in nisem človek, ki bi samo kritiziral. Sem na strani tistih, ki želijo s svojimi aktivnostmi in delom iskati rešitve in poti k izboljšavam. Najlažje je kritizirati, veliko težje je zadeve premakniti na bolje.
 
Moj prvi resni razmislek o sodelovanju oz. kandidaturi za župana je bil v času, ko je bilo društvo Modra smer že ustanovljeno. Sledili so pogovori z družino, tehten premislek, kave s somišljeniki in na koncu je padla odločitev. Naj zaključim: na drugih področjih, razen v ljubiteljski kulturi in v svojem poklicu višjega kriminalističnega inšpektorja, nisem bil ravno aktiven. Če pa v tem delu mislite tudi moje delo v nadzornem odboru Mestne občine Krško, moram razočarati vse tiste, ki to mojo aktivnost vključujejo oz. povezujejo s kakršnim koli načrtovanjem po kandidiranju za župana. V času prevzema funkcije predsednika nadzornega odbora niti pomislil nisem na kandidaturo za župana mestne občine.
 
Ob nastopu funkcije ste pozivali, naj vam dajo oz. damo kakšen mesec miru, da se seznanite s stanjem, zadevami … Zdaj ste najbrž to že uspeli opraviti, kakšno 'zapuščino' ste dobili, so vas v omarah pričakali kakšni 'okostnjaki', presenečenja …?
 
In najlepša hvala za ta mir. Županska funkcija v Mestni občini Krško kot eni izmed dvanajstih mestnih občin je tako obširna, da se je s stanjem zadev težko seznaniti v tako kratkem času. Kolegi župani me ob srečanjih tolažijo, da bom za popolno seznanitev z vsem rabil najmanj polovico mandata. Moja vrata so bila in bodo odprta za vse občanke in občane. Tedensko me še vedno obišče okoli 15 do 20 občank, občanov, predstavnikov društev, institucij, podjetij, ki jim namenim čas. Vsi, ki izkažejo interes pogovora z menoj, imajo kakšno težavo, pridejo z idejami, predlogi … Skratka, s ciljem iskanja rešitev prisluhnem vsem in jim glede na svoja pooblastila in možnosti tudi pomagam. Moj delovnik se začne nekaj minut po sedmi uri, konča pa kakor kdaj … Okoli zapuščine lahko potrdim, da je bila primopredaja z mag. Miranom Stankom korektno opravljena. Seveda so ostali posamezni projekti in okoliščine, povezane z njim, ter predvsem realizacija teh projektov, s katerimi sem se oz. se soočam. Tu je bilo tudi nepredvideno finančno stanje, ki se je izkazalo v podražitvah na svetovnem nivoju in posledično nuja za sprejem rebalansa proračuna ter dodatne zadolžitve.   
 
Vaša izvolitev je v precejšnjem delu občank in občanov vzbudila velika pričakovanja po spremembah na več področjih, od povsem kadrovskih (v občinski upravi, javnih zavodih …) do vsebinskih, torej poudarkom drugim področjem. Menite, da upravičujete ta pričakovanja oz. ali so bila celo prevelika?
 
Splošna pričakovanja ob menjavah »oblasti«, če se tako izrazim, so upravičena in pričakovana. S tem se popolnoma strinjam in se pred njimi tudi ne skrivam. Če se dotaknem kadrovskih sprememb, potem lahko potrdim, da so se posamezne spremembe v občinski upravi že zgodile. Ne nazadnje to lahko naše občanke in občani vidijo iz objavljenih javnih razpisov za posamezna delovna mesta, ki so transparentno in v skladu z zakonodajo objavljena. Glede morebitnih sprememb v javnih zavodih so pravila znana. Nisem tiste vrste župan, ki bi vplival na menjavo nekega direktorja samo zato, ker mi ne bi bil politično všečen. Sem stališča, da je treba pri delovanju javnih zavodov izhajati iz uspešnosti delovanja. To je primarni kriterij in le-tega polagam tudi vsem tistim, ki odločajo o posameznih imenovanjih. Seveda pa je pri spremembah bistvena kategorija čas. Kot ste sami navedli, sem župan šele slabega pol leta in tistim, ki so pričakovali, da bo v pol leta vse drugače, če se malo pohecam, da bo Sava začela teči proti izviru, moram odkrito povedati, da je bilo to v tako kratkem času nerealno pričakovati.

Naj povzamem: spremembe, ki so med drugim tudi edina stalnica v našem življenju, se dogajajo in se bodo tudi v prihodnje in o njih bodo naše občanke in občani vsekakor seznanjeni, tudi preko medijev. Vsekakor pa se spremembe dogajajo tudi na vsebinskih področjih. Aktivno in pospešeno se pripravljamo na razpis iz naslov CTN-mehanizma (Celostne teritorialne naložbe, namenjene mestnim občanom, op. a.) in pri tem so oz. lahko aktivno sodelujejo tudi občani, prijavljamo se na nove projekte, v usklajevanju z MORS je nov skupni dogovor o načinu financiranja in izvajanja skupnih infrastrukturnih projektov pri projektu posodobitve vojaškega letališča Cerklje ob Krki in še bi lahko našteval. Sem mnenja, da so pričakovanja, povezana z mano, glede sprememb tudi na področju vsebine upravičena. Morda pa sem tudi na tem področju podcenil časovni vidik. Tukaj se moram tudi sam posipati s pepelom in priznati, da sem pričakoval, da je posamezne spremembe možno uvesti hitreje. Žal ni tako preprosto.   
 
Kandidirali ste kot neodvisni kandidat, a s podporo oz. predstavništvom Liste Modra smer. V kakšnih odnosih ste z omenjeno listo, zlasti po precej odmevni razrešitvi podžupanje Ivanke Černelič Jurečič, kar je najbrž vneslo nekaj nemira?
 
Zavedam se dejstva, da sem v kandidaturi uspel zaradi podpore članic in članov društva Modra smer, skupaj z ostalimi volivkami in volivci, ki so mi na volitvah izkazali svoje zaupanje. Rad povem, da sem tako jaz kot izvoljeni svetniki Liste Modra smer »produkt« društva Modra smer. Tako mene kot njih brez dela društva ne bi bilo na tem lokalnem političnem parketu. Tako s člani društva kot Listo Modra smer sem v dobrih odnosih. Do njih nimam skrivnosti, odločitve pojasnim in argumentiram. Pred dnevi sem bil seznanjen, da je ga. Černelič Jurečič izstopila iz društva Modra smer in tudi iz svetniške skupine Liste Modra smer. Njeno odločitev spoštujem. Svoje razloge za razrešitev sem medijem že podal, zato se na tem mestu ne bom ponavljal. Glede odmevnosti posameznih odločitev pa so le te vsekakor povezane z nami samimi. Odmevne so toliko, kolikor to želimo, kolikor o njih govorimo, pišemo …    
 
Pojdiva k vsebini. Na sestavo proračuna za letošnje leto verjetno niste mogli veliko vplivati, lahko pa seveda na proračun 2024. Katerim področjem in konkretnim projektom želite dati več poudarka, kot ga je bilo pred vašim prihodom na občino?
 
Vaša ugotovitev drži. Na proračun letošnjega leta smo lahko vplivali samo z rebalansom proračuna, ki ga je Občinski svet MO Krško sprejel na 4. redni seji. Vsi skupaj upajmo, da bodo ekonomske razmere ostale takšne, da bomo z obstoječim rebalansom proračuna lahko uspešno pripeljali leto 2023 h koncu. Proračun za leto 2024 in 2025 bomo začeli pripravljati takoj po počitnicah. K pripravi bomo povabili tudi tiste, ki o njem neposredno odločajo. Tako verjamem, da bomo skupaj našli optimalni in najširše možen usklajen proračun. V končni fazi govorimo o sredstvih vseh občank in občanov. Prihodkovna vreča je napolnjena tako, kot je, odhodkovno pa moramo slediti potrebam naših občank in občanov. Vsak teden skupaj s sodelavci obiščem eno krajevno skupnost oz. mestno četrt, kjer se sestanemo s člani svetov. Povzetek ugotovitev do sedaj obiskanih krajevnih skupnosti je potreba po več sredstvih za tekoče vzdrževanje cestne infrastrukture in javne razsvetljave. Seveda pa bi več sredstev radi imeli vsi, ki tako ali drugače delujejo v naši občini. To so društva na vseh področjih, javni zavodi, več sredstev bi radi za investicije, radi bi gradili več neprofitnih stanovanj za mlade družine, odkupovali in obnovili nepremičnine v starih mestnih in vaških središčih … Skratka, vse se vrti okoli sredstev. Pri tem ne smemo pozabiti na zakonsko določene obveznosti, ki jih mora mestna občina poravnati iz proračunskih sredstev, in seveda sofinanciranje posameznih projektov.

Pravite, da bi vsi radi več denarja, ki pa ga je, kolikor ga je. Torej bo treba koga tudi razočarati …
 
Nekje bo treba vzeti, da bomo lahko drugje povečali sredstva. Zato bom pričakoval čim več aktivnosti s strani članov občinskega sveta, saj v končni fazi oni sprejmejo proračun, župan pa je tisti, ki ga predlaga. Če bodo oni sodelovali že pri pripravi razdelitve proračunskih sredstev, bo računica veliko bolj čista in jim bo bolj razumljivo, zakaj so nekomu vzeli in drugemu dali več.  
 
'Podedovali' ste nekaj za občane bolečih točk, denimo že dolgo načrtovano gradnjo bazena v Krškem. Kaj se trenutno dogaja s tem projektom, predvsem pa, kdaj se lahko pričakuje izvedba?
 
Glede bazena lahko rečem, da smo maksimalno sledili potrebam deležnikov. V letu 2022 je bil izveden javni natečaj za arhitekturno zasnovo objekta in podpisana projektantska pogodba. Trenutno poteka projektiranje objekta. Upravičeno in argumentirano lahko rečem, da  bomo gradbeno dovoljenje pridobili predvidoma do konca leta 2023. Posledično se začetek gradnje predvideva v letu 2024, trajala pa naj bi dve leti. Tako bo objekt predvidoma predan v uporabo poleti 2026. Trenutna ocena investicije (skupaj s projektiranjem) znaša nekaj čez 12 mio evrov. Predvidevamo sofinanciranje s strani države iz naslova javnega razpisa za investicije v športno infrastrukturo in z lastnimi sredstvi.

Se je projekt kaj spremenil gleda na tisto, kar je bilo že predstavljeno javnosti (večji bazen 33 x 25 m + manjši bazen)?
 
Spremenil se je v smislu malo večjega manjšega bazena, s čimer želimo omogočiti večjo površino za razplavanje in učenje plavanje ter za rehabilitacijo poškodb v vodi. Na željo Plavalnega kluba Celulozar smo predvideli tudi postavitev požarnih stopnic, ki bodo omogočile, da bo lahko v zgornjih prostorih nad bazenom večje število uporabnikov. To smo uskladili s projektantom in bodo umeščene na zunanjem delu objekta.
 
Drugi tak projekt  je gradnja nove knjižnice, ki se je pripravljal 20 let in po sprejemu kompromisne rešitve s prizidkom in prenovo samostanskega dela je zdaj ostal na pol poti. Kdaj se bo projekt nadaljeval? Verjetno je to tudi obveznost do kapucinov ...
 
Strinjam se z navedenim v vašem vprašanju, pa vendar – sredstev za vse začete in programsko planirane projekte iz predhodnega obdobja realno gledano ne bomo mogli udejanjiti, vsaj ne v prvem mandatu. Glede na to, da imamo eno izmed najlepših knjižnic v Sloveniji in smo nanjo lahko več kot upravičeno ponosni, smo pred nadaljevanjem projekta obnove samostanskega dela dali prednost posameznim projektom, za katere sem mnenja, da so nujni. Med njimi naj navedem predvsem gradnjo osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja, prizidek Zdravstvenega doma Krško, zaključek energetske sanacije Doma XIV. divizije Senovo, zaključek izgradnje prizidave in rekonstrukcije dela stavbe v Leskovcu pri Krškem (gasilski dom, dvorana), gradnja večstanovanjskega objekta Žlapovec, rekonstrukcija kariernega centra, izgradnja proizvodnih prostorov za podjetniški inkubator, postavitev namakalnega sistema za namakanje kmetijskih zemljišč iz reke Save …

Vaš predhodnik na županskem mestu je dal več poudarka urejanju občinskega središča (obvoznica, most, mestno jedro, CKŽ …), se bo fokus investicij zdaj premaknil v ostale kraje po občini? Konec koncev so v občini še kraji, ki nimajo urejene za današnje čase osnovne infrastrukture, kot so kanalizacija, širokopasovno omrežje ipd.
 
Ravno temu so namenjeni moji obiski skupaj z občinsko upravo po posameznih krajevnih skupnostih in mestnih četrtih. Da prisluhnemo našim občanom in občankam na celotnem območju občine. Želja je veliko in izpolnitev vseh v enem mandatu je nemogoča in to tudi odkrito povem. Nerealno bi bilo, da obljubljam. Sicer pa so me sodelavci na občini že prepoznali po tem, da težko kaj obljubim. Če pa že, kar je redko, se tudi držim izpolnitve obljubljenega.
 
Po uspešni aktivnosti za pridobitev statusa mestne občine je prišlo do nekaterih trenj znotraj regije, še zlasti med dvema največjima občinama, krško in brežiško. Kakšno je stanje sedaj?
 
Ko sem na srečanjih z župani iz naše regije kakor tudi v razgovorih z županoma Brežic in Sevnice, takšnih trenj ne zaznavam. Moram pa dodati, da občasno dobim kakšno pripombo na naš status mestne občine. Med »starimi« mestnimi občinami bi vsekakor raje videli, da nas ni zraven. V končni fazi smo oz. bomo na podlagi projektov iz že omenjenega naslova CTN uspešno pridobili sredstva, ki so bila pred tem predmet delitve med enajstimi mestnimi občinami. Med ostalim občinami v združenju Skupnosti občin Slovenije pa »prileti« kakšna pripomba na to, da smo mi mestna občina in imamo denarja že tako in tako preveč ...

Čeprav ima krška občina mestni status, se v prestolnici še vedno pojavljajo težnje in predlogi, da bi jo oslabili za nekatere ustanove, denimo sedež upravne enote. Kako v tej luči ocenjujete 'težo', ki jo ima občina na nacionalni ravni?
 
Tukaj je moje stališče nedvoumno. Če bo prišlo do reorganizacije upravnih enot, moramo to gledati tako vsebinsko kot teritorialno. Za Mestno občino Krško sta oba predloga, vsebinske in teritorialne reorganizacije, nesprejemljiva. Glede tega sem se tudi že odzval s pismom na Ministrstvo za javno upravo, ki je bilo skupaj z odzivom ministrstva tudi objavljeno na naši spletni strani. Zato ob tej priložnosti ponavljam, da bom naredil vse kar je v moji možnosti in pristojnosti, da bo upravna enota v Krškem ostala. Ravno tako se bom zavzemal za vse druge ustanove, da bodo ostale v Krškem. 
 
Državna in občinska politika podpirajo projekt JEK2, ki bo v primeru realizacije najbrž projekt stoletja, vemo pa, da še po 40 letih ni rešeno vprašanje trajnega odlagališča NSRAO, čeprav sta zanj na razpolago denar in lokacija. Ali se je lokalna skupnost dovolj angažirala v tem pogledu?
 
Težko ocenjujem in sodim aktivnosti mojih predhodnikov. Sam sem glede umestitve imenoval Komisijo za spremljanje izgradnje odlagališča NSRAO, ki ima v začetku naslednjega meseca že svojo drugo sejo in je aktivna. Ravno tako sem tudi že imel sestanek z direktorjem Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) g. Sandijem Virškom in ne nazadnje, ARAO je prejšnji  mesec izbrala prve izvajalce za večfazni projekt gradnje odlagališča NSRAO. Iz vsega tega lahko sklepamo, da se zadeve premikajo in da je 'status quo' zgodovina.
 
Verjetno se mora na ta projekt tudi občina sama pripraviti s svojimi strategijami in investicijami …
 
Občina se vsekakor pripravlja na umestitev JEK2 v naše okolje. Imamo operativno skupino, ki sodeluje z investitorjem, se pravi z GEN-om, na področju sprejemanja državnega prostorskega načrta. Sestal sem se z državno sekretarko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo mag. Tino Seršen in zahteval, da je tudi v prihodnje župan vključen v meddržavno komisijo za NEK, ki se bo v juniju ali juliju ponovno sestala. Pripravam na projekt sledimo tudi s strategijami, odkupi posameznih zemljišč in objektov za namen ureditve stanovanjskih kapacitet, v dogovorih smo tudi z zasebnimi investitorji, ki želijo na območju naše občine graditi stanovanja, tudi prizidek ZD je v končni fazi namenjen povečanju prebivalstva naše občine. Skratka, mestna občina dela vse, da bo dobro pripravljena, ko bo odločitev za JEK2 sprejeta.
 
Kaj bi sporočili občankam in občanom pred letošnjim občinskim praznikom?
 
Če dovolite, bi svoje sporočilo našim občankam in občanom pred letošnjim občinskim praznikom povedal skozi oči dogodka, ki sem mu prisostvoval v zadnjih dneh prejšnjega meseca, ko sem bil povabljen v OŠ Jurija Dalmatina na dan šole. Le-ta je bil namenjen prijateljstvu, nenasilju, spoštovanju … Pričakoval sem kulturno prireditev, doživel pa veliko več od tega – učno uro spoštovanja, prijateljstva, nenasilja, skratka, učno uro pozitivne energije in dobre volje. Globok pečat je v meni pustila izvedena pesem avtorja besedila Dušana Velkaverha, v kateri sta nas izvajalca, učenca šole nagovorila z besedami »Pustite nam ta svet nedolžen in drugačen.« Spoštovane občanke in občani, živimo v občini, na katero smo lahko upravičeno ponosni. Da bi bili uspešnejši, da bi bili bolj zadovoljni, da bi se počutili še bolj varni, ne potrebujemo veliko. Bodimo preprosti, bodimo spoštljivi, bodimo razumni in postanimo prijatelji. Če nam to uspe, potem bomo našim zanamcem pustili našo občino lepo, nedolžno in drugačno. Vse dobro ob prihajajočem prazniku naše občine in verjamem, da se bomo srečevali na prireditvah, ki jih vsi skupaj pripravljamo za vse nas.
 
Peter Pavlovič

Pogovor je bil  (v skrajšani obliki) objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje