Janez Kerin, župan Mestne občine Krško: Jaz imam čisto vest, ljudje bodo pa ocenili …

Serijo pogovorov z župani posavskih občin zaključujemo v mestni občini Krško, v kateri poteka letošnje občinsko praznovanje (v petek, 5. junija, bo v KD Krško slavnostna akademija), svoj (prvi) mandat na čelu občine pa zaključuje župan Janez Kerin. Skozi pogovor smo se dotaknili aktualnih projektov in perečih tem v politično dokaj 'razburkanem' iztekajočem se mandatu.

Na kaj ste najbolj ponosni v svojem prvem županskem mandatu in kakšno oceno bi si dali na lestvici od 1 do 5?

Vsak moder človek se vsake toliko časa vpraša, kaj je pustil za sabo v preteklem obdobju, tako na področju družine kot na področju službe. Ko sem pred tem pogovorom razmišljal o tem, sem ugotovil, da sem s temi tremi leti in pol svojega mandata zadovoljen, še zlasti glede na razmere, ki so vladale v občinskem svetu. Verjamem, da bi bila, če bi bilo v njem malo več spoštovanja in sloge, narejena tudi kakšna zadeva več. Sem pa zelo ponosen, da smo velike projekte spravili s papirja v realizacijo. Če jih naštejem samo nekaj: sanacija skalnega pobočja Beli pesek, ki se je vlekla več kot deset let, bazen, ki se je odvijal 16 let, nova osnovna šola dr. Mihajla Rostoharja, ki je trajala 12 let, in še bi lahko našteval. S strani občank in občanov sem dobil odzive, da se je v tem obdobju zelo veliko vlagalo v cestno infrastrukturo, vse s ciljem in željo, da poskušamo uravnotežiti vložke po posameznih krajevnih skupnostih. Ko sem prišel na občino, sem ugotovil, da določene krajevne skupnosti glede tega zaostajajo, najbolj recimo Senuše pa tudi Zdole, zato sem želel, da bi bila poraba sredstev na prebivalca čim bolj enakomerno razporejena. Številke se bodo seveda pokazale na koncu mandata, ampak mislim, da sem temu cilju sledil in se zelo približal svojim željam. Ponosen sem tudi na projekt opremljanja prostovoljnih gasilskih društev v okviru Gasilske zveze Krško z vozili ter varnostno-zaščitno in drugo gasilsko opremo, kjer smo naredili velik premik naprej. Ob tem smo sledili tudi vsem potrebam javnih zavodov, zelo vesel sem tudi – ne glede na to, da ne pripadam nobeni politični opciji –, da smo premaknili naprej tudi več državnih projektov, npr. obnovo državne ceste od Križaja do Podbočja in želim si, da bodo tudi na gradbišču novega mostu, ko bo ta pogovor objavljen, morda stroji že ropotali, pa obnovo ceste Zdole–Krško, če ne bi bilo vložene revizije, bi stroji ropotali tudi že na cesti Koprivnica–Senovo.

Skratka, če vse to povzamem, si težko dam številčno oceno, to naj povedo ljudje, ampak jaz sem s svojim mandatom, na podlagi argumentov doseženega, zadovoljen.

Omenili ste bazen, projekt, ki je verjetno najbolj zaznamoval ta mandat. To je finančno zelo zajetna investicija, zato je bilo ob potrjevanju dokumentacije v občinskem svetu precej pomislekov, vi pa ste zagotavljali, da bo zgrajen brez aneksov in dodatnih stroškov, se bo to uresničilo?

Zdaj se že približujemo otvoritvi novega bazena. Aneksa nisem podpisal še nobenega, dodatnih stroškov pa je nekaj nastalo, kar smo potrdili na zadnji seji občinskega sveta, a gre za dokaj majhen delež glede na tako velik projekt. V končni fazi so se v tem času spremenile tudi cene materialov itd. Tukaj sem še posebej ponosen, ker smo uspeli kljub nasprotovanju prepričati tudi tiste, ki so prej 16 let podpirali ta projekt, potem pa kar naenkrat zaradi različnih razlogov ni bil več primeren. Pred enim letom sem dobil očitek, da ne sledim Strategiji razvoja občine 2040+, vendar če ji ne bi sledil, potem tega bazena ne bi bilo. Vsem dvomljivcem sem tako dokazal, da ni pomembno, 'čigav' je projekt, ampak je pomembno predvsem, da je dober in da si ga ljudje zaslužijo.

V bližini se gradi tudi Park urbanih športov, tako da na tem območju nastaja kar obsežen športni kompleks, ki pa bo najbrž zahteval tudi veliko vzdrževanja. Vas kaj skrbijo ti stroški?

Zagotovo nova stvar prinese dodatne stroške, tako kot moramo tudi družinsko hišo, ko jo zgradimo, vzdrževati. Glede na to, da imamo v mestni občini Krško toliko jedrskih objektov, eden pa se nam še obeta, menim, da si občani in občanke zaslužimo tudi nekatere nadstandardne objekte ter da nam tako za naše življenje kot za naše zanamce ne sme biti škoda sredstev za njihovo vzdrževanje. Seveda bodo nastali stroški, a se ob tem pojavi vprašanje: A si Krčani tega ne zaslužimo?

Začenja se še gradnja OŠ dr. Mihajla Rostoharja, ki bo finančno še zahtevnejši projekt za občino, saj nima zagotovljenega toliko sofinanciranja kot za bazen in omenjeni park, bo občina to zmogla?

Občina ima narejeno finančno konstrukcijo, sicer projekt ne bi šel 'skozi'. V tej fazi pade pretežni del financiranja na občinski proračun, vendar si – čeprav še ne vemo, kako bo oblikovana Vlada RS – obetamo, da se bomo še pogovarjali o sofinanciranju s strani države, po ključu, kot so to naredili pri obnovi rotovža v mestni občini Maribor. Sem optimist, da bo projekt prepoznan kot zadeva širšega regijskega pomena, glede na to, kdo so oz. bodo uporabniki te šole. Verjamem, da bo država pristopila k projektu z roko v roki z Mestno občino Krško. Po drugi strani pa počasi zaključujemo druge obsežne projekte in prav je, da nadaljujemo z novimi. Veste, če ni projektov, ni napredka. Če ne bi bil optimist, se ne bi tako boril, da pristopimo k izgradnji tega prepotrebnega objekta za naše otroke.

Ob vseh teh investicijah so na nek način razumljivo ostale ob strani že načrtovane investicije na področju zdravstva, npr. širitev Zdravstvenega doma Krško, Zdravstvene postaje Senovo … Ali in kdaj pridejo na vrsto?

Se strinjam. Če bo to mandatno obdobje ostalo v spominu po vlaganjih v športno infrastrukturo in zadnji del še v izobraževanje, je bila morda malce zanemarjena skrb za primarno zdravstvo. Vsebinsko smo na tem področju zelo dobro in veliko delali, pri čemer mislim predvsem na vzpostavitev mreže dolgotrajne oskrbe in pomoči na domu, kjer smo lahko primer dobre prakse na območju države. Prav tako pri nas ni bilo in tudi ne bo čakalnih vrst za vpis pri osebnem zdravniku, saj imamo konstantno zagotovljen in dober kader, tako da izvajanje primarne zdravstvene dejavnosti poteka brez posebnosti. To je navzven manj vidno, ker to avtomatsko pričakujemo, ampak če se primerjamo z ostalimi občinami, to ni več povsem samoumevno, pa naj bo to v prestolnici ali v kateri drugi manjši ali nam primerljivi občini. Seveda pa se ne da vsega naenkrat in kdorkoli bo sedel v tej pisarni v naslednjem mandatu, bo njegova primarna naloga, da nadaljuje zgodbo na področju primarnega zdravstva. To je delno povezano tudi s potrebami projekta JEK2, glede katerega bo končna odločitev sprejeta leta 2028 in bo morda potem s tega vidika sofinanciranje teh projektov lažje.

Ta mandat so zaznamovale predvsem že omenjene napetosti oz. razkol v občinskem svetu med vami in skupino občinskih svetnikov in svetnic, na sejah je prihajalo do nesklepčnosti in proceduralnih zapletov … Vsaka stran krivdo za to prelaga na drugo stran, ampak pravijo, da sta za prepir potrebna dva …

Vsaka palica ima dva konca, odvisno, na kateri strani jo držiš. Začeli smo zelo lepo, z nekim koalicijskim soglasjem, potem pa … Kot ste rekli, za prepir sta potrebna dva, čeprav jaz ne čutim, da sem se ravno prepiral, poskušal sem usklajevati, kolikor se je dalo, in lahko rečem, da smo sprejeli veliko pomembnih odločitev, od dveh dvoletnih proračunov do projektov, ki smo jih že navedli. Kar se tega tiče, lahko rečem, da naše občanke in občani niso bili prikrajšani glede projektov in proračunskih sredstev, a z veliko več truda, kot bi ga bilo morda treba, zato sem tudi rekel, da bi bila lahko kakšna stvar narejena več, hitreje ali bolje. Jaz imam čisto vest, ljudje bodo pa ocenili … Kdo je glasoval in sprejemal odgovornost, se vidi. Ali bo to na volitvah nagrajeno ali ne bo, je stvar volivcev. Jaz verjamem, da če je nekdo izvoljen v občinski svet, je prav, da tudi prevzame odgovornost, ne pa da se ji umika.

Drugi del mandata je zaznamovalo tudi dogajanje v družbi Kostak – preiskave domnevnega nezakonitega zakopavanja odpadkov, lastniške spremembe in posledično nova uprava, zdaj slišimo o kar obsežnih odpuščanjih v družbi … Ali menite, da je MO Krško kot največji (ne pa večinski) lastnik Kostaka v vse omenjeno posegla dovolj odločno?

Verjetno bi bila lahko občina v kakšnem momentu bolj uspešna. Ampak če ste spremljali zadeve, ste videli, da če sem o tem dogajanju samo razmišljal kot župan, je bil zoper mene s strani nadzornega odbora takoj uveden nadzor, češ da kršim pravila korporativnega upravljanja, tako da sem bil tukaj malce omejen. Seveda je bila ugotovljena situacija v Kostaku ob prevzemu novega največjega oz. večinskega lastnika drugačna, kot se je kazala navzven, vsak dan pride ven kakšna nova ugotovitev. Lahko rečem, da z začasnim predsednikom uprave dobro sodelujemo in iščemo skupne rešitve. V končni fazi smo še vedno drugi največji lastnik te družbe in nam ni vseeno, kako se bo zadeva nadaljevala. Mislim, da smo na dobri poti, da to našo družbo vrnemo nazaj na pot, na kateri je že bila. Prizadevanja uprave gredo v to smer.

Občina mora v skladu z zakonom do leta 2030 gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo urediti v okviru javne službe. Za kakšen način ureditve tega področja se vi zavzemate, boste šli po vzoru Brežic in ustanovili javno (komunalno) podjetje ali kako drugače?

Oblikovali bomo skupino za pripravo iskanja najboljše možne rešitve. Ena izmed možnosti je zagotovo oddelitev javne gospodarske službe Kostaka v službo v 100-odstotni lasti lokalne skupnosti. Družba Kostak je že predlagala tri imena za to skupino, Mestna občina Krško tudi že ima pripravljena tri imena, s predsednikom uprave pa sva ugotovila, da bi bilo prav, da je ta skupina neparna in da vanjo imenujemo še enega neodvisnega strokovnjaka s tega področja. Tako bi ta sedemčlanska skupina pripravila odgovore na vsa vprašanja, ki se bodo pojavila občinskemu svetu kot najvišjemu organu odločanja pri odločitvi, ali to uredimo v obliki javnega podjetja, režijskega obrata ali kakšne tretje variante. Kolikor jaz poznam te zadeve, sem mnenja, da bi bila najbolj optimalna ustanovitev javnega podjetja v občinski lasti, ki bo prevzelo naloge odvajanja in čiščenja meteornih vod ter oskrbe s pitno vodo.

Bodo potem še ostali kakšni razlogi za občinsko solastništvo Kostaka?

Ne, mislim, da potem razlogov ne bo več in bi potem ta delež lahko pretopili v kapital za ustanovitev tega javnega podjetja.

Boleča točka krškega je tudi tovarna Vipap, ki je ugasnila ravno letos, ko bo občina v Park zaslužnih občanov postavila kip njenega ustanovitelja Frana Bonača. Revitalizacija tega ogromnega industrijskega kompleksa najbrž ne bo lahka naloga …

To je zasebna lastnina, pri kateri imamo manjši delež, tudi preko družbe Kostak. S podjetjem Vipap d.d., ki je končalo v stečaju, imamo iz leta 2010 skupno zgodbo skupne čistilne naprave ter tudi na podlagi pobud posameznih občinskih svetnikov in svetnic Mestna občina Krško proaktivno deluje na postavitvi svoje nove čistilne naprave. Zanjo imamo že odkupljena potrebna zemljišča, in če bo šlo vse po sreči, letos pričakujemo še pridobitev gradbenega dovoljenja in v roku treh let naj bi bila postavljena, tako da ne bomo več odvisni od čistilne naprave na območju tovarne. Seveda pa je naša naloga, da do tega trenutka skrbimo za delovanje čistilne naprave. Pri tem tudi ni nobene skrivnosti, da imamo z navedenim podjetjem odprte tudi posamezne sodne postopke.

Torej je vse skupaj zelo nejasno …

Dajmo uporabiti izraz, da je vse skupaj v fazi reševanja zadeve in iskanju optimalnih rešitev za vse.

Gre pa seveda za veliko t. i. mestotvorno območje, ki bi ga lahko porabili za marsikaj, od stanovanjskih sosesk dalje.

Zagotovo. Urbanisti znajo povedati, da mesto vsakih 50 let 'požre' industrijo, kar pomeni, da bo mesto slej ko prej 'pojedlo' Vipap. Ampak dokaj blizu je tudi Krka, gradila se bo JEK2, tako da se mesto v tisto smer dalje verjetno ne bo širilo oz. se bodo v prihodnosti verjetno iskale druge alternative, verjetno v smeri Leskovca, Veniš in Velike vasi. Vsekakor pa drži, da velik del območja tovarne Vipap nudi prostor za širitev mesta Krško.

Prihodnost bo seveda zaznamoval omenjeni projekt JEK2. Tokrat morda le na kratko: kaj se trenutno dogaja na tem področju?

Kot član vladne delovne skupine za JEK2 lahko povem, da skupina pripravlja poročilo o opravljenem delu v teh štirih letih, ki ga bo predala svojim naslednikom. Ne glede na to se redno srečujemo na koordinacijah z investitorjem, kjer iščemo in predlagamo rešitve za posamezna vprašanja, povezana z DPN za projekt. Naj omenim primer vpadnice v mesto Krško, kjer zagovarjamo štiripasovnico, v DPN pa je predvidena nova trasa čez Krško polje, a bi bilo potem treba najti nov vodni vir. Skratka, o takih stvareh se pogovarjamo. V bistvu pa vsi čakamo na novo vlado in njeno odločitev, v kateri resor bo spadal ta projekt, da dobimo sogovornika itd.

Krško se ne spreminja le infrastrukturno, ampak tudi demografsko, v mestu je veliko priseljencev, ki se manj vključujejo v družbeno življenje. Čeprav to ni primarna naloga občine, se bo verjetno morala soočiti tudi s tem, kajne?

Imel sem že razgovore z veleposlanikom Republike Kosovo ter z veleposlanico in častnim konzulom Republike Turčije, ki jih zanima, kako se njihovi državljani 'aklimatizirajo' v našem okolju in če pri tem potrebujemo kakršno koli pomoč. Pri tem sem izpostavil težavo vključevanja v našo družbo, poznavanja jezika, zlorabe instituta socialne pomoči, saj vemo, da gredo moški delat v tujino, ženske z otroki pa ostanejo tu. Kaj lahko naredimo? To je seveda tudi za občino izziv in o tem se pogovarjamo z omenjenimi predstavniki. Če pa omenim še Rome: srčno upam, da se bo po vzpostavitvi nove vlade nadaljeval obljubljen pilotni projekt ureditve Kerinovega Grma.

Smo pred začetkom občinskega praznika, ko predvsem na družbenih omrežjih odmeva zaplet glede dirke za zlati znak AMD Krško … Gre tukaj le za spidvej ali za kaj širšega?

Nikakor. Mestna občina Krško se zaveda pomena spidveja in to dokazuje tudi z vložki v del stadiona, namenjenega izključno za izvedbo te športne panoge. Trenutno skupaj z Zavodom za mladino in šport pripravljamo realizacijo prenove razsvetljave, da bo lahko naslednja dirka, ki je načrtovana poleti, potekala pod reflektorji. V manjši meri sofinanciramo tudi organizacijo dirke med pobratenima kluboma iz Krškega in Loniga, tako da tukaj ni nobenega spora. Govorimo izključno o enem dogodku v okviru občinskega praznika, za katerega Mestna občina Krško ne more zagotoviti takšnega zneska, kot so ga pričakovali organizatorji. Za en dogodek pač ne moremo dati 30 tisoč evrov proračunskih sredstev, glede na to, da sofinanciramo obilico dogodkov. Tudi druga društva in klubi imajo prepoznavnost Krškega ter dolgoletno tradicijo. Tisti, ki trdijo, da gre za zanemarjanje spidveja, se motijo.

Če dovolite malo bolj osebno vprašanje: tudi osebno ste se v tem mandatu spremenili oz. ste spremenili življenjski slog, vas je v to 'prisilila' tudi funkcija?

Res sem ponosen, da mi je bilo dano štiri leta sedeti na tem 'vročem stolu', da sem lahko pomagal ljudem, da sem bil odprt, da je lahko vsakdo, ki se je najavil, prišel na pogovor v mojo pisarno, ter sem odkrito povedal, kaj lahko in česa ne morem narediti. Ja, to spremeni človeka. Ko se vozim skozi kraje in vasi, tudi ko kolesarim, drugače gledam na vsak jašek ali pločnik, kot sem gledal pred štirimi leti. Zdaj vidim, da se na Mestni občini Krško ogromno dela, imamo zelo pridno, delavno in strokovno občinsko upravo, da pa je čedalje težje ustreči ljudem, da so stvari po njihovi volji. Vsi vse vemo in vsi bi radi več, so pritiski in izsiljevanja, ampak sledim svojim načelom in to pisarno bom zapustil tako pokončno, da je bolj pokončno ne bi mogel.

Ponovne županske kandidature (v času pogovora, op. a.) sicer še niste uradno najavili oz. potrdili, ampak najbrž o njej ni dvoma, kajne?

Ja, kandidiral bom še enkrat, volivci pa bodo ocenili, če sem izpolnil njihova pričakovanja, sicer pa imam že narejen načrt, kako bom preživljal svoj čas.

Peter Pavlovič

Pogovor je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.