Jubilej Lovske družine Dobova – 80 let dela za naravo

V soboto, 19. septembra, je Lovska družina Dobova pri lovskem domu »na Pistačah« v Selah pri Dobovi obeležila 80. obletnico delovanja.

Zbrane je najprej pozdravil starešina LD Dobova Andrej Merslavič in jih povabil, da se z minuto molka spomnijo vseh preminulih članov lovske družine. V nadaljevanju je Mitja Kos zelo podrobno predstavil zgodovino dobovske lovske družine. Kot je začel, se lovska zgodba tega prostora ni začela leta 1946, saj so bili ti kraji z lovstvom povezani že mnogo prej. Po pripovedovanju starejših članov in po ohranjenih podatkih naj bi se že pred drugo svetovno vojno zakupniki lovišč zbirali v gostilni Krulc na Mostecu. O tem času naj bi govorila tudi stara fotografija, posneta še pred drugo svetovno vojno, na kateri so zbrani ljudje, povezani z lovstvom tega območja. Med ljudmi, ki jih povezujejo s temi začetki, se omenja tudi Franc Curhalek z Mosteca. Takrat še ni bilo Lovske družine Dobova, kot jo poznamo danes. Bili so ljudje, lovci, zakupniki in ljubitelji narave, ki so se povezovali z lovišči svojega kraja. Med tistimi, ki so se po vojni vračali in ponovno urejali življenje, je bil tudi Avgust Merslavič iz Sel pri Dobovi, takratni uslužbenec odbora ljudske obrambe. Po pripovedovanju je prav on po vrnitvi prinesel pomembno novico, da so bile lovne površine v teh krajih razdeljene. Tako se je začelo novo poglavje. Konec leta 1945 so se ponovno v gostilni Krulc na Mostecu začeli zbirati ljudje, ki so želeli ponovno organizirati lovstvo v domačem okolju. Iz teh srečanj in pogovorov je nastala odločitev o ustanovitvi Lovske družine Dobova v letu 1946. Prvi predsednik je postal že prej omenjeni Franc Curhalek, ostali ustanovni člani pa so bili: Vinko Jurkas iz Sel, Johan Krulc z Mosteca, Andrej Gerjevič iz Mihalovca, Janez Petelinc iz Sel, Miha Hotko iz Rigonc, Drago Mokrovič iz Loč, Jože Geč iz Sel, Franc Katič iz Loč, Janez Katič iz Loč, Jože Curhalek z Velikega Obreža, Martin Vučajnk iz Sel, Avgust Merslavič iz Sel, Miha Vučajnk iz Loč in Franc Kopinč iz Dobove. 3. oktobra 1946 je Okrajni lovski odbor Krško uradno določil mejo lovišča, ki je obsegalo 2258 hektarjev ter se je razprostiralo med Sotlo, Savo, Kapelami in Globokim.

V gradnjo lovskega doma vložili več kot 8000 prostovoljnih delovnih ur
 
Dolga leta dobovski lovci niso imeli svojega doma. Zbirali so se in sestankovali v gostilni Krulc, pri Šnajderju v Selah ali v Prosvetnem domu v Dobovi. Leta 1974 so sprejeli pomemben sklep, da bodo zgradili svojo lovsko kočo. Leta 1982 je bil njihov lovski dom slavnostno odprt. Pri njegovi gradnji je bilo opravljenih več kot 8000 prostovoljnih delovnih ur. »Tudi danes lovski dom ni samo stavba. Je naš skupni prostor, prostor srečevanja, spominov, prostor, kjer se srečujejo generacije, in prostor, kjer se je skozi desetletja ohranjalo nekaj, česar danes včasih primanjkuje – tovarištvo,« je poudaril Kos. Omenil je še, da je bila leta 1997 pomembna pridobitev tudi asfaltna cesta do lovskega doma, pri tem pa sta pomembno pomagala Krajevna skupnost Dobova ter velik donator in podpornik lovcev Franc Polovič st. Pomemben del zgodovine lovske družine je tudi prapor. Prvega so razvili leta 1964, drugega pa 17. septembra 2011. Na njem je danes 246 žebljičkov in 35 trakov. Dobovska lovska družina je poleg lova razvijala tudi lovsko kulturo, strelstvo, kinologijo, skrb za divjad in predvsem medsebojno povezanost.
 
Lovski rogisti in kinologija

Iz ljubezni do lovske kulture je prišla tudi ideja o ustanovitvi lovskih rogistov. Začetki njihovega delovanja segajo v leto 1993, ko so se na pobudo lovcev LD Dobova ustanovili lovski rogisti. Prva člana skupine sta bila Ado Vovčak in Robert Deržič, ki je še danes član skupine. Pri tem ima posebno mesto tudi Franc Polovič st., ki je kupil prve lovske rogove za rogiste. Posebno mesto v zgodovini LD Dobova ima tudi lovska kinologija. Med ljudmi, ki so postavili njene temelje, velja omeniti Ivana Žabkarja, Jožeta »Pepija« Petelinca, ki je s svojimi krvosledci opravil neprecenljivo delo ter s svojim znanjem, vztrajnostjo in predanostjo poiskal veliko ranjene in iskane divjadi ter tako mnogokrat pripomogel k uspešnemu zaključku iskanja, in Franca Curhaleka, dolgoletnega vodnika lovskih psov, ki je s svojo predanostjo pomembno prispeval k razvoju lovske kinologije v lovski družini. Kljub svojim častitljivim letom se še danes udeležuje lovov v družbi svojega zvestega štirinožnega prijatelja. Prav tako pa v LD Dobova ne morejo mimo človeka, ki ga imenujejo kar za očeta kinologije v njihovi družini – Dušana »Duleta« Jurkasa. S svojimi kratkodlakimi ptičarji je dosegal odlične rezultate, toda še pomembnejše od rezultatov so bili njegovo znanje, izkušnje in predvsem pripravljenost, da jih je prenašal na mlajše generacije, ki danes nadaljujejo tradicijo lovske kinologije, pomembno vlogo pri tem pa ima tudi starešina Andrej Merslavič, dolgoletni vodnik kratkodlakih ptičarjev in ena od gonilnih sil kinologije v njihovi družini. Da nobena pomembna stvar ne utone v pozabo, pa skrbi skrbnik in pisar kronike LD Dobova Zvone Pavlin.
 
Njihovo lovišče se je skozi desetletja spreminjalo, od narave, načina gospodarjenja do vrste in številčnost divjadi. Leta 1965 je bilo lovišče opisano kot ravninsko območje med Savo in Sotlo, s polji, gozdovi in obrežji obeh rek. Na tem območju so bili značilni predvsem zajec, fazan, srnjad ter druga pernata in dlakasta divjad. Pomemben del nadaljnjega razvoja predstavlja tudi območje Dobrave. Leta 1970 so na njenem širšem območju vzpostavili skupno lovsko-gojitveno območje, v katerem so sodelovale LD Brežice, Dobova, Globoko in Kapele. V okviru tega sodelovanja se je nadaljevalo skupno delo pri gospodarjenju z divjadjo in lovišči ter pri povezovanju lovskih družin tega območja. Leta 1976 je bil izveden prvi popolnoma organiziran skupni lov na lisice, ki je kasneje prerasel v tradicionalno srečanje lovskih družin tega območja.
 
Lov ni prioriteta, ampak samo del lovstva

»Danes je pred nami drugačen čas. Od lovcev se pričakuje vedno več. Lovci smo prostovoljci. Svoje delo opravljamo ob službah, družinah in drugih obveznostih. Država nam nalaga vse več nalog, odgovornosti in administrativnih obveznosti. In kljub temu večina tega dela ostaja prostovoljnega. Zato si naši člani zaslužijo priznanje. Kajti lovstvo danes ni samo lov, ampak je delo skozi vse leto. Danes lovci nismo samo uporabniki narave. Vedno bolj smo tudi njeni skrbniki, upravljalci, zaščitniki in načrtovalci. Lov ni prioriteta, ampak je samo eden od delov lovstva. Velik del našega dela je namenjen ohranjanju divjadi in njenega življenjskega prostora. Skrbimo za habitate, spremljamo stanje divjadi, pomagamo v težkih vremenskih razmerah, sodelujemo s kmeti in lastniki zemljišč ter skrbimo za preprečevanje škod. Vse to počnemo zato, ker verjamemo, da mora imeti divjad svoj prostor tudi v prihodnosti,« je izpostavil Kos ter omenil še pomen dobrih odnosov z vsemi ljudmi, ki živijo na območju njihovega lovišča, pa tudi dobro sodelovanje s KS Dobova in Občino Brežice. »Brez dobrega odnosa z ljudmi, ki živijo na območju našega lovišča, tudi dobrega lovstva ni. In prav na tem želimo graditi tudi v prihodnje,« je dodal.
 
Ob koncu je Kos naštel še vse starešine, ki so skozi različna obdobja vodili LD Dobova: Franca Curhaleka, Avgusta Merslaviča, Ivana Molana, Ivana Geča, Mirka Hotka, Zvoneta Pavlina, Darka Petelinca, Jožeta Lepšino in sedanjega starešino Andreja Merslaviča. »Vsi so imeli nekaj skupnega: skrb za LD Dobova in željo, da bi jo predali naslednji generaciji v čim boljšem stanju,« je ob tem dejal in navedel, da danes LD Dobova šteje 43 rednih članov in enega pripravnika. Zaključil je: »80 let za naravo. 80 let skupaj. Na še mnogo skupnih let! Naj živi Lovska družina Dobova!«

Odlikovali in podelili priznanja zaslužnim

Jubileji so vedno priložnost, da se najzaslužnejšim zahvalijo s podelitvijo odličij in plaket. Znak za lovske zasluge LZS so prejeli Bojan Cvetkovič, Peter Jurkas, Boris Kelhar ml., Gal Kos, Alan Novak in Jožef Planinc. Zlati znak za lovske zasluge LZS so podelili Jožeku Kodriču, Andreju Merslaviču in Darku Zobariču. Z redom za lovske zasluge III. stopnje je LZS odlikovala Darka Petelinca in Tomo Rožmana, z redom za lovske zasluge II. stopnje pa Zvoneta Pavlina, Jožeta Petelinca, Ivana Ogorelca in Franca Curhaleka. Bronasto plaketo LD Dobova so dobili Jožek Kodrič, Mitja Kos, Marjan Muc, Igor Ogorelc, Feliks Peterkoč, Darko Zobarič in Franci Zorko. Srebrno plaketo LD Dobova so si prislužili Janez Černoga, Darko Petelinc, Ivan Volovec, Martin Vučajnk ml., Vladimir Vučajnk in Jože Zorko. Z zlato plaketo pa je LD Dobova počastila Franca Curhaleka, Branka Jurkasa, Ivana Ogorelca, Zvoneta Pavlina in Jožeta Petelinca. Podeljevalci so bili starešina Andrej Merslavič, predsednik ZLD Posavje Krško Branko Tucovič in predsednik komisije za odlikovanja Jožek Kodrič. Številnim, s katerimi so skozi leta sodelovali, so podelili zahvalna priznanja, zahvalili pa so se tudi vsem donatorjem.
 
Lovcem država več ne priznava naravovarstvene funkcije

LD Dobova je ob visokem jubileju čestital tudi brežiški župan Ivan Molan, ki je med drugim lovsko družino označil za povezovalca v kraju, saj sodeluje z domačini, društvi, šolo, drugimi lovskimi družinami itd. »Na občini se zavedamo vašega pomena, saj je danes lovstvo mnogo več kot samo lov. Postali ste varuhi naše narave, skrbite za ravnovesje v tem zapletenem svetu, ko ljudje na eni strani zmanjšujejo življenjski prostor živalim, tudi divjadi, na drugi pa se razvijajo ali izumirajo določene živalske vrste, zato je vaša vloga izjemno pomembna,« je poudaril in obljubil nadaljnjo podporo občine. Kot je že navada, je ob tej priložnosti starešini Merslaviču za 80 let LD Dobova podelil plaketo Občine Brežice. Predsednik Zveze lovskih družin (ZLD) Posavja Krško Branko Tucovič je pohvalil delo dobovske lovske družine, ki s posebno spominsko steno v sejni sobi lovskega doma ohranja spomin na generacije lovcev, ki jih ni več med nami, in o vseh pomembnih dogajanjih beleži družinsko kroniko. Kot je še omenil, lovcem država nenehno nalaga nove in nove naloge ter jih v zadnjem času o tem niti ne vpraša za mnenje niti se z njimi ne posvetuje. Z letošnjim letom tako ne priznava več njihove naravovarstvene funkcije, lokalna skupnost pa jim po njegovih besedah prihaja vedno bolj naproti. LD Dobova je ob tem podelil spominsko plaketo ZLD Posavja Krško. Predsednik sveta KS Dobova Gregor Černoga je lovcem zaželel predvsem mirne roke in dober pogled ter podelil posebno priznanje KS.
 
Prireditev ob jubileju, ki jo je povezovala Darja Bogovič, so glasbeno obogatili člani Lovskega pevskega zbora Globoko pod taktirko Mileve Kralj Buzeti in Dobovski rogisti, ki delujejo kot sekcija KD Franc Bogovič Dobova, z deklamacijama pa učenki OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova Kaja Cvetkovič in Greta Škaler. Svoj kamenček v mozaik jubilejnega dogodka LD Dobova so dodali tudi praporščaki Zveze lovskih družin Spodnjega Posavja in Obsotelja.

R. R.

#povezujemoposavje