Kako lahko zmanjšamo ogljični odtis?

Ko slišimo za besedo ogljični odtis, se verjetno najprej popraskamo za ušesom in se vprašamo, kaj naj bi to bilo, a razlaga je preprosta, če ponazorimo s konkretnimi primeri iz vsakdanjega življenja. Ko se npr. vozimo z avtomobilom, ogrevamo dom, polnimo svoj telefon, kupimo športne copate ali pripravimo zrezek na žaru, prispevamo k sproščanju emisij ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov v ozračje. To se imenuje naš ogljični odtis.

Praktično vse človeške dejavnosti povzročajo izpuste ogljikovega dioksida (CO2), ki je najpomembnejši toplogredni plin in katerega posledica so podnebne spremembe. Z uporabo elektrike, proizvedene v termoelektrarnah na fosilna goriva, s sežiganjem plina in kurilnega olja za ogrevanje, z vožnjo v avtomobilih z bencinskim ali dizelskim motorjem ter z ostalimi dejavnostmi je vsak posameznik odgovoren za emisije CO2, pravi Marko Pirc, energetski svetovalec mreže EnSvet, ki ima pisarno v Brežicah. Definicija ogljičnega odtisa (po angleško carbon footprint) je seštevek emisij toplogrednih plinov, ki jih neposredno ali posredno povzročajo posameznik, organizacija, država, dogodek, proizvod ali storitev, pri katerih se uporablja fosilna goriva. Sestavljen je iz seštevka neposrednega ali primarnega ogljičnega odtisa (prevoz, poraba energentov, poraba elektrike …) in posrednega ali sekundarnega ogljičnega odtisa (hrana in pijača, rekreacija, finančne storitve …). Ogljični odtis lahko izračunamo v tonah CO2 (pri neposrednih izpustih CO2) oz. v tonah CO2 ekvivalenta (kadar upoštevamo izpuste vseh toplogrednih plinov). Po Pirčevih navedbah je neposredni ogljični odtis merilo toplogrednih plinov, nad katerimi imamo neposredni nadzor, npr. izgorevanje fosilnih goriv, poraba elektrike itd. Posredni ogljični odtis pa je merilo za emisije, nad katerimi imamo le posreden nadzor, nastajajo pa v celotnem življenjskem ciklu dobrin, ki jih uporabljamo. Naše potrošništvo sorazmerno prispeva k povečanju oz. zmanjšanju skupnega ogljičnega odtisa. »Ogljični odtis pomeni družbeno odgovornost posameznika ali organizacije in je lahko prvi korak v načrtovanju zmanjševanja emisij v okolju,« poudari.

Največ izpustov v prometu, ogrevanju in rabi elektrike

Po statističnih podatkih večino izpustov CO2 povzroča gospodarstvo (80 %), preostali delež (20 %) predstavljajo gospodinjstva. Največji delež porabe v gospodinjstvih v Sloveniji prestavljajo promet, ogrevanje in raba električne energije, navaja Pirc. »V grobem lahko ocenimo, da povprečno gospodinjstvo porablja približno 15.000 kWh za ogrevanje, 4000 kWh električne energije in 20.000 kWh naftnih derivatov za prevoz. Poleg nižanja emisij z uporabo obnovljivih virov energije (OVE) in učinkovito rabo energije (URE) lahko bistveno vplivamo tudi na hišni proračun, kar je predmet neodvisnega strokovnega in brezplačnega svetovanja v mreži 60 energetskih svetovalnih pisarn po državi, dve sta tudi v Posavju, v Brežicah in Sevnici,« izpostavi Pirc in doda, da pod OVE spadajo različne oblike shranjene sončne energije: lesna biomasa (sekanci, polena, peleti), sončna energija (priprava tople sanitarne vode, podpora ogrevanju, sončne fotovoltaične elektrarne), toplotne črpalke, s katerimi se izkorišča toplota okolice (zrak-voda, zemlja-voda, voda-voda, geosonda); pod URE pa je predviden nabor ukrepov, s katerimi se zmanjša toplotne izgube na objektu (npr. menjava oken z energetsko učinkovitimi, izvedba toplotnoizolacijske fasade v debelini vsaj 17 cm, izolacija ostrešja in plošče v debelini vsaj 28 cm).

Praktični nasveti za zmanjšanje ogljičnega odtisa

Imamo tudi še druge načine, kako omejiti ogljični odtis v gospodinjstvih, ki so povsem praktične narave. Majhne spremembe lahko dolgoročno prinesejo velike razlike, npr. pri prevozu, hrani, oblačilih, odpadkih itd. Med koristnimi nasveti o zmanjšanju izpustov CO2 v domačem okolju so denimo naslednji: uživajmo lokalna in sezonska živila; omejimo uživanje mesa, zlasti govedine; uživajmo ribe iz trajnostnega ribolova; uporabljajmo nakupovalne vrečke za večkratno uporabo in se izogibajmo proizvodom s preveč plastične embalaže; kupujmo le tisto, kar potrebujemo, saj bomo na ta način preprečili nepotrebne odpadke; oblačila si izmenjujmo, si jih izposojajmo, najemimo ali kupujmo rabljena; kupujmo odgovorna oblačila, npr. izdelana iz recikliranega materiala ali z znakom za okolje; kolesarimo ali uporabljajmo javni prevoz; premišljeno uporabljajmo avtomobil; vozimo raje hibridno ali električno vozilo; znižajmo temperaturo segrevanja za 1 °C, kar bo prineslo spremembe; tuširanje naj bo kratko; ne pustimo teči vode, ko si umivamo zobe ali pomivamo posodo; izključimo elektronske naprave in ne pustimo telefona v vtičnici, če je baterija že napolnjena; kupujmo energijsko učinkovite izdelke z oznako A; zmanjšajmo in reciklirajmo odpadke; zamenjajmo klasične sijalke za varčne LED sijalke; sušimo perilo na zraku, ne v sušilcu; peremo perilo v hladnejši vodi pri 40 °C itd.

Čaka nas še veliko dela

Izbrskali smo podatek, da v Sloveniji vsako leto proizvedemo skoraj devet ton izpustov toplogrednih plinov na osebo. Za omejitev nevarnih posledic podnebnih sprememb bi morali izpuste zmanjšati na manj kot dve toni na osebo, saj v ogljično nevtralni družbi posamezniku pripada 1,7 tone ogljikovega dioksida letno (vir: Care4Climate). To pomeni, da je pred nami še veliko dela. Pirc na vprašanje, ali bomo sploh kdaj dosegli ogljično nevtralnost, odgovarja, da je to sicer izvedljivo, ampak bo ob dejstvu, da gre pri gospodinjstvih za teoretični potencial 10–20 % možnih znižanj emisij in ob upoštevanju rastočega potrošniškega načina življenja, brez velikih odrekanj to zelo težko doseči, »še posebej če se realno upošteva analiza celotnih stroškov v življenjskem ciklu, ki jih bo treba smiselno upoštevati pri vseh obnovljivih virih, npr. kam s fotocelicami sončnih elektrarn čez 30 let, kaj bo z baterijami električnih avtomobilov ...« Velik potencial imajo po njegovih besedah tudi javni objekti (šole, vrtci, občine, upravne enote …), pri katerih bi se dalo z uporabo obnovljivih virov energije in podobnimi ukrepi kot pri gospodinjstvih doseči bistveno znižanje ogljičnega odtisa. »Še vedno pa je 80 % emisij v gospodarstvu, v katerem so zgornji utežnostni faktorji emisij bistveno višji (npr. premog v termoelektrarni je približno trikrat višji), a to je že tema za drug članek,« še zaključi. Vsakdo lahko torej prispeva k boju proti globalnemu segrevanju, in sicer s sprejemanjem podnebju prijaznih odločitev v vsakdanjem življenju. Če se tega ne bomo zavedali in nam bo vseeno, bi nam naši zanamci lahko očitali, kako neodgovorni smo bili, da nismo sprejeli nekaterih ukrepov, ki se bodo takrat zdeli povsem preprosti. Zato je odgovoren odnos do okolja edina pot v lepšo prihodnost.

Rok Retelj

Prispevek je objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.

#povezujemoposavje