Kakovost zraka: v Krškem problematični predvsem delci PM2,5

Na pobudo občinske svetnice Nataše Šerbec (SD) so bili krškemu občinskemu svetu na decembrski seji predstavljeni kazalniki zdravja v občini in rezultati monitoringa kakovosti zraka v mestu Krško.

Slaba odzivnost na preventivne programe

Kazalnike zdravja v mestni občini Krško v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem je predstavila Doroteja Kuhar, dr. med, iz novomeške enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev v občini je trajala povprečno 21,6 koledarskih dni na leto, kar je več od državnega povprečja (19,0 dni). Tudi delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni, je bil višji od slovenskega povprečja. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 2,2 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 1,9. Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 8,0 na 1000, v Sloveniji pa 6,1. Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja. Kot je posebej izpostavila Kuhar, je za krško občino značilna slabša odzivnost na državne presejalne programe (Svit, Zora in Dora), slabo odzivni so predvsem moški, za kar še niso ugotovili pravega razloga. Prihajata še sicer dva presejalna programa: Peter (za zgodnje odkrivanje raka prostate) in Luka (za zgodnje odkrivanje raka pljuč). Problematična je tudi slabša gibalna učinkovitost otrok in  njihova prekomerna prehranjenost, kar je obdobje epidemije covida še poslabšala, kljub temu pa je Kuhar pohvalila občino, ker  na tem področju izvaja program Zdrav življenjski slog v okviru Centra za krepitev zdravja ZD Krško. Dobro je v občini urejena tudi pomoč na domu.

Problematično predvsem kurjenje - in verjetno tudi industrija

Rezultate monitoringa kakovosti zraka v mestu Krško, ki ga je MO Krško vzpostavila februarja letos na treh lokacijah (Ob potoku, OŠ Jurija Dalmatina in SŠ Krško) je predstavil Tomaž Lazar iz podjetja Alfa Proxima, ki izvaja te meritve. Merijo ekološke parametre (prašni delci PM10, PM2,5 in PM1, ozon – O3 in dušikov dioksid – NO2) ter meteorološke podatke (temperatura zraka, relativna vlažnost, atmosferski pritisk ter smer in hitrost vetra). Letna krivulja kaže največjo onesnaženost zraka v obdobju dveh globokih inverzij v februarju in ene v novembru. Meritve v Krškem kažejo prekoračitve predvsem pri PM2,5, ki jih je bilo Ob potoku kar 33, pri srednji šoli 21 in pri osnovni šoli 17. »To je alarmantno za tako kratko obdobje,« je poudaril Lazar. Kot verjeten vir se kaže kurjenje v malih čistilnih napravah, vendar je še posebej zaskrbljujoče, da je velik delež teh delcev v območju PM1, ki še niso zakonsko opredeljeni, gre pa za najbolj nevarno kategorijo delcev, ker se absorbirajo že skozi pore v koži in sluznico. »To je zelo zanimivo in daje misliti, da je zadaj velik delež industrije oz. visokotemperaturnih procesov,« je dejal. Do leta 2030 je predvidena sprememba zakonodaje, ki bo prepolovila mejne vrednosti omenjenih parametrov, v tem primeru bi bilo prekoračitev pri delcih PM2,5 še veliko več (Ob potoku 120, srednja šola 105 in osnovna šola 78). Rezultati meritev vetrne rože kažejo, da prevladujejo južni vetrovi, zato večina prekoračitev nastane ob zimskih inverzijah. Lazar je kot ukrepe predlagal ozaveščanje prebivalstva o pravilnem kurjenju in postopno zamenjavo kurilnih naprav, saj podatki kažejo, da ena slaba kurilna naprava naredi toliko škode kot 400 dobrih. Zelo problematično je denimo kurjenje starih pohištvenih ivernih plošč, ki vsebujejo fenolna lepila, prav tako praznični ognjemeti, pri katerih se sprošča veliko škodljivih snovi. Opozoril je še, da je zrak lahko slab tudi v notranjih prostorih, zato je pomembno zračenje, a takrat, ko je zrak zunaj boljši kot znotraj.

Ugotoviti, od kje izvirajo, in ukrepati

Svetnica Nataša Šerbec je menila, da predstavljeni podatki kličejo po alarmu in ukrepih s strani pristojnih ustanov, od občine do NIJZ, ARSO itd., predlagala je tudi več meritev in analizo virov delcev. »Skrajni čas je, da nekaj naredimo,« je dejala. Lazar je sicer menil, da ne bi kazal s prstom na krivce, dokler se ne ugotovi, kdo so, pa tudi ne širil merilnih mest, ker bodo verjetno pokazala isto, za prašne delce pa se lahko s posebnimi filtri ugotovi, od kje izvirajo. Kristina Račič Ogorevc (SLS), pridružila pa se ji je tudi Ivanka Černelič Jurečič (samostojna svetnica), je opozorila, da se ne sme pozabiti na vasi, kjer je zrak zaradi kurjenja včasih prav tako slab, kar je pogosto povezano s socialno stisko in nezmožnostjo zamenjave kurilnih naprav. Janja Starc (OPL) je vprašala, ali je na slabšo kvaliteto kurjenja vpliva tudi ukinitev izvajanja dimnikarske službe s koncesijo, zaradi je manj pregledov in čiščenja dimniških naprav, in dobila pritrdilen odgovor. Lazar je opozoril tudi na nevarnost odprtih kaminov v stanovanjskih objektih, s čimer »delate škodo sami sebi«, zato je svetoval njihovo zaprtje s steklom, pa tudi izogibanje gibanju na prostem v času inverzije.

Na vprašanja svetnikov, ali se obolevnost za rakom (in srčno-žilnimi boleznimi) lahko poveže s slabo kvaliteto zraka, pa je Kuhar odgovorila, da je nove primere raka je težko povezati s temi faktorji, saj so te bolezni multifaktorsko pogojene, pri čemer je onesnaženost zraka eden od faktorjev, ne pa edini. Še vedno je ključen življenjski slog, je poudarila, obstajajo pa tudi bolj podrobne analize, ki natančneje povežejo posamezne faktorje z boleznimi.

P. P.