Kmetje opozarjajo, da bo zaradi nove ceste izgubljenih več kot 60 hektarjev kmetijske zemlje

Predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in lokalnih kmetov so na novinarski konferenci v Pesjem opozorili, da načrtovana državna cesta Krško–Brežice posega v kakovostna kmetijska zemljišča in kmetije na tem območju.

Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek je povezal, da bo zaradi načrtovane (t. i. šeste) trase izgubljenih 60,7 hektarja kmetijskih zemljišč, od tega 52,18 hektarja površin, namenjenih kmetijski pridelavi hrane. Obdelovalne površine bo izgubilo 41 kmetij, od tega vsaj pet velikih, profesionalnih kmetij. »Trasa, ki je bila do konca septembra v javni razgrnitvi, bo presekala trajne nasade s protitočnimi mrežami in zgrajene rastlinjake, razdrobila sklenjene kmetijske površine, torej bo kar resno vplivala na kmetijstvo v tem delu te regije,« je poudaril. Čeprav se je javna razgrnitev zaključila, pričakujejo, da bosta obe občini, Krško in Brežice, predvsem pa pristojna ministrstva, zlasti Ministrstvo za okolje in prostor, »vendarle ta poziv k varovanju najboljših zemljišč vzela resno«. Dodal je še, da je bilo vseh pet dosedanjih variant trase nove ceste z vidika kmetijstva bolj sprejemljivih kot ta, ki je nastala v zadnjih letih, a verjame, da lahko najdejo varianto, ki bo omogočala tako povezavo med mestoma in povezavo z industrijsko cono, hkrati pa ne bo posegala na najboljša kmetijska zemljišča.
 
Predsednik Območne enote KGZS Brežice Matej Renko, ki sicer prihaja z gorsko-višinske kmetije, je poudaril, da je vsak kvadratni meter obdelovalne zemlje dragocen za kmetijo, ki od tega živi. »Odločevalec je žal zavzel drugačno stališče. Naš namen je, da na to opozorimo in pokažemo tudi rešitve, ki so bolj prijazne kmetijski zemlji in samooskrbi. Upam, da nas bodo poslušali in razumeli,« je dejal. Opozoril je še, da je kmetijsko-gozdarska zbornica zadnji branik kmetov, letos pa so kmetje utrpeli že veliko naravnih ujm, ki so prizadele pridelek in posledično poslovanje kmetov.
 
Na problematičnost trase sta opozorila tudi dva lokalna kmeta. Jernej Vokalič z govedorejsko-konjerejske kmetije v bližnjem Trebežu v brežiški občini je dejal, da je »ta trasa najbolj brutalna in najbolj poseže v kmetijske površine«. Opozoril je, da je 60 hektarjev kmetijskih zemljišč veliko in pomembno vpliva na samooskrbo. »Pomembno je, da pri izbiri trase vključimo zdravo kmečko pamet in najdemo nek konsenz, ki bo ugoden tako za širšo javnost kot za kmete in za gospodarstvo, da bomo vsi skupaj lahko koristilo to obvoznico,« je poudaril. Na njihovi kmetiji obdelujejo 42 hektarjev kmetijskih površin, trasa pa bi jim presekala tri večje parcele, posledično pa bi zaradi manipulacijskega prostora ob gradnji ceste izgubili še več obdelovalnih površin.
 
Jure Bostele z Zdol, ki se na območju Pesjega ukvarja s sadjarstvom in zelenjadarstvom, je povedal, da so se na njihovi kmetiji leta in leta borili, da so prišli do strnjenih površin ter na njih postavili rastlinjake in namakalni sistem, predlagana trasa pa ta zemljišča preseka, »kar bi za našo kmetijo pomenilo zelo velik udarec«. Od 45 hektarjev imajo namreč na območju trase dobrih 20 hektarjev obdelovalne zemlje. Pridružuje se krajanom omenjene vasi, ki so že pred leti predlagali bistveno boljšo varianto medmestne povezave, ki bi potekala po manj kvalitetnih, degradiranih kmetijskih zemljiščih, hkrati pa bi se tudi bolj odmaknila od poseljenih območij. »Definitivno nismo proti razvoju, ne pa za vsako ceno,« je poudaril. Kot pravi Bostele, je na javni predstavitvi v Krškem podal alternativen predlog trase, vendar je bil zavržen, češ da gre njegov predlog trase čez poplavno območje in da tam ceste ni možno zgraditi.

Podgoršek je pri tem opozoril še, da kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi te trase izgubljena, ni enostavno nadomestiti z drugimi, saj jih je tudi v tem primeru treba nekomu vzeti, poleg tega gre za površine, opremljene z namakalnimi sistemi in protitočnimi mrežami, ki bi jih bilo treba ponovno vzpostaviti. »Z manjšimi spremembami trase lahko rešimo velik del kmetijskih zemljišč, zato pričakujemo, da bo na koncu prevladal zdrav razum,« je še dejal, Bostele pa je dodal, da je najmanj, kar pričakujejo, da bodo slišani in konstruktiven pogovor.
 
P. P.