Časopis za pokrajino Posavje
17.09.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

KOMENTAR: Za Ljubljano ne obstajamo

Objavljeno: Četrtek, 12.09.2019    Rubrika: NOVICE Redakcija
Dolenjska pokrajina

Dolenjska pokrajina v Osnutku Zakona o ustanovitvi pokrajin (vir: gradivo Državnega sveta)

V zadnjem mesecu dni sta bila javno objavljena dva zemljevida, ki sta v Posavju povzročila precej vznemirjenja, saj kažeta na to, da Posavje kot zaključena celota za trenutno oblast ne obstaja.

Najprej je Državni svet pred natančno mesecem dni objavil osnutek pokrajinske zakonodaje, ki Slovenijo deli na enajst pokrajin s središči v mestnih občinah. Čeprav predlog pokrajinske razdelitve sicer ne sledi povsem obstoječi razdelitvi Slovenije na 12 statističnih in razvojnih regij, ki zaenkrat služijo kot nekakšne 'zasilne' pokrajine, je ravno posavska statistična regija ob zasavski in primorsko-notranjski tista, ki ji po predlogu Državnega sveta ne pripada status samostojne pokrajine.
Volilni okraji-6 volilna enota

Predlagana ureditev volilnih okrajev v volilni enoti 6 (vir: delovno gradivo MJU)

Posavje se, kot smo že obširno poročali, tlači v teritorialno veliko (za petino Slovenije) in kar iz 31 občin (od Iga do Brežic in od Radeč do Kostela) sestavljeno Dolenjsko pokrajino, mimogrede pa so mu znova vzeli Bistrico ob Sotli in jo priključili Južno-Štajerski pokrajini s središčem v Celju. Če bi šlo za delitev države na kvečjemu šest večjih pokrajin, bi temu predlogu najbrž težko oporekali, ker pa gre vendarle za podrobnejšo členitev, s katero status pokrajine dobivata po številu prebivalcev manjši Koroška s sedežem v Slovenj Gradcu in Savinjsko-šaleška pokrajina s sedežem v Velenju, je ignoriranje Posavja, ki se je skozi desetletja izoblikovalo v zaokroženo območje in se rešilo nekdanje navezanosti na Novo mesto in Celje, nenavadno in nesprejemljivo.
 
A kaj potem reči šele za predlog sprememb območij volilnih okrajev, s katerim skušajo na Ministrstvu za javno upravo zadostiti lanski presoji Ustavnega sodišča, da so si volilni okraji med sabo preveč različni po številu volivcev. Že tako na pet volilnih okrajev razdeljene posavske občine (medtem ko je bilo doslej 'staro Posavje' razdeljeno na volilne okraje Krško, Brežice in Sevnica, sta bili občini Radeče in Bistrica ob Sotli del okrajev Laško in Šmarje pri Jelšah) naj bi bilo po novem razbito kar med sedem volilnih okrajev! Kostanjevica na Dolenjsko, Radeče v Zasavje, pol sevniške občine na Štajersko in pol na Dolenjsko – kot da je nekdo z zemljevidom Slovenije in kalkulatorjem na mizi iskal bolj matematične kot pa z realnostjo na terenu usklajene rešitve. Kako si sicer drugače razlagati predlog, po katerem bodo poslance skupaj volili Kostanjevičani in Semičani, Sevničani južno od Save in občani Šmarjeških Toplic ter Sevničani severno od Save in Laščani? Tudi če verjamemo dobronamernim izhodiščem za takšne rešitve, so te (žal) povsem neposrečene.
 
Ker nas izkušnje učijo, da pri teh stvareh ni naključij, nas lahko predlogi, ki razbijajo enotnost Posavja, upravičeno skrbijo. Najbrž pa so lahko tudi v opomin tako lokalni oblasti kot našim predstavnikom v Ljubljani, da je treba biti ves čas na preži, ko se sprejemajo odločitve, ki vplivajo na naše kraje.

Peter Pavlovič

Komentar je objavljen v današnji številki Posavskega obzornika.
 
 
 
« Nazaj na seznam