Časopis za pokrajino Posavje
8.03.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Kostanjevico na Krki in okolico bodo končno rešili iz krempljev vode

Objavljeno: Sobota, 20.02.2021    Rubrika: NOVICE Redakcija
DSC_0057

Za protipoplavno zaščito mesta pred reko Krko, pa tudi potokom Studena, je predvidenih 1170 metrov montažnih sten (970 m na otoku), 1720 m nasipov (na otoku 420 m) in 260 armiranobetonskih sten. Poleg tega je predvideno še poglabljanje struge reke Krke na severnem delu otoka (dolvodno od novega

V najmanjšem slovenskem mestecu ob vsakem deževju trepetajo v strahu pred poplavami, ki so jih v zadnjih 100 letih prizadele kar 90-krat, pa v to niso vštete še veliko pogostejše manjše poplave kmetijskih površin v okolici. Rešitev so našli v okviru projekta Danube Floodplain.

Kot smo pisali že oktobra lani, so v okviru omenjenega projekta med štirimi scenariji protipoplavne zaščite Kostanjevice na Krki izbrali na 6,7 milijona evrov ocenjeno kombinacijo nasipov, zidov in mobilnih montažnih sten – kjer bo možno, bodo zgradili nasipe na višino stoletnih voda, na območjih strnjene poselitve ob Krki pa bodo zabetonirali skoraj nevidne temelje, na katere bodo ob nevarnosti poplav med nosilce namestili montažne lamele.
DSC_0058
Kot poudarja župan Ladko Petretič, se s projektom rešuje predvsem poplavna varnost samega mesta s primestjem. »Kostanjevica na Krki je spomenik 1. kategorije, celoten otok je spomeniško zaščiten, zato bo treba vse delati v skladu s pogoji spomeničarjev,« opozarja, »velikih posegov v prostor ne bomo smeli izvajati.« Vse skupaj bo najbrž terjalo tudi gradnjo novega gasilskega doma s skladiščem za lamele, vso potrebno opremo in mehanizacijo, na otoku bodo morali urediti tudi prečrpališče za meteorno vodo, ki bo ustala 'ujeta' znotraj nasipov in montažnih sten. »To so težave Kostanjevice na Krki vseh 769 let, odkar imamo mestne pravice. Ko jih bomo rešili, bomo dobili možnost, da se res razvijemo v turistični biser,« je prepričan kostanjeviški župan.
 
V skladu s predvideno časovnico Direkcije RS za vode, ki je nosilec projekta, so v letošnjem letu predvidene predvsem pripravljalne aktivnosti, denimo izdelava vseh potrebnih podlag ter izdelava investicijske in projektne dokumentacije vključno s pravico graditi. V prvem četrtletju je predvidena pridobitev odločitve o podpori za izvedbo, v drugi polovici leta se bodo začele aktivnosti za pridobivanje zemljišč in služnosti, izvedba javnih naročil za gradnjo, začela pa naj bi se tudi gradbena dela, katerih večina bo sicer potekala v letih 2022 in 2023. »Naloga občine je predvsem pomoč pri pridobivanju služnosti in zbiranju razne dokumentacije, sicer pa tako velikih projektov ne moremo sami financirati, saj je to enostavno prevelik zalogaj,« pravi Petretič in znova poudarja ključnih ljudi na Direkciji RS za vode, vključno z direktorjem Romanom Kramerjem in vodjo Sektorja območja spodnje Save Alenke Kotar, pa tudi direktorice RRA Posavje mag. Nataše Šerbec in ostalih posavskih županov, saj gre za projekt v okviru dogovora za razvoj regije Posavje.
 
Peter Pavlovič

#povezujemoposavje

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.
 
« Nazaj na seznam