Časopis za pokrajino Posavje
26.03.2025
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Kostanjeviški občinski svet potrdil predlagan proračun za leto 2025

Objavljeno: Ponedeljek, 25.11.2024    Rubrika: NOVICE Redakcija
13. seja OS Kostanjevica na Krki (4)

S 13. redne seje 21. novembra

Minuli četrtek se je v poznem popoldnevu sestal kostanjeviški občinski svet na 13. redni seji, na kateri je kot glavno točko prisotnih devet od deset članic in članov sestava opravilo prvo obravnavo predloga proračuna občine za leto 2025 in ga tudi potrdili. Na Občini Kostanjevica na Krki si želijo, da bi zatem na zadnji seji v letu 2024, ki je napovedana za 19. december, že lahko potrdili predlog proračuna, saj bodo lahko na ta način začeli leto 2025 z urejenim financiranjem.

13. seja OS Kostanjevica na Krki (3)
Vse do 6. decembra je predlog proračuna tudi v javni obravnavi, kar pomeni, da nanj lahko komisije in odbori ter zainteresirana javnost še podajajo pripombe in predloge, če tudi bo te težko vključiti v že tako optimalno zastavljen proračun, ki predvideva prihodke v višini 3.803.684 € in odhodke v višini 4.135.017 €, primanjkljaj v višini 331.333 evrov pa nameravajo pokriti s stanjem sredstev na računu ob koncu letošnjega leta.

Za okoli 134.160 € več sredstev iz naslova povprečnine

Kot je med drugim v obrazložitvi povedala občinska finančnica Karla Gašpar, bo 60 % sredstev v celotni višini načrtovanih prihodkov predstavlja dohodnina. Po novo izračunani povprečnini (771,33 €/občan) bo občina v letu 2025 iz tega naslova prejela dobrih 2.286.500 €. Iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča načrtujejo 200.000 € prihodkov, na 19.000 € je ocenjen prihodek iz naslova divident v družbi Kostak (občina ima v lasti 1538 delnic v družbi, preračunano na po 12, 35 €/delnico, op. p.), prihodki iz naslova najemnim so zastavljeni na 187.000 € (gre za namenska sredstva, ki jih na odhodkovni strani namenijo za obnovitvene investicije), iz naslova plačil komunalnega prispevka načrtujejo prihodek v višini 50.000 €, iz nadomestila za omejeno
13. seja OS Kostanjevica na Krki (1)

Finančnica Karla Gašpar in direktorica občinske uprave Judita Lajkovič

rabo prostora 210.000 €, kapitalske prihodke od prodaje zemljišč pa imajo zaenkrat zastavljene v vrednosti 50.000 €, a bi ti utegnili biti tudi višji, v kolikor bi prišlo do realizacije prodaje kakšne od parcel v stanovanjskem naselju Globočice ali v obrtni con. Iz naslova uravnoteženosti razvitosti občin bodo od finančnega ministrstva prejeli predvidoma 286.447 € sredstev, med prihodki pa imajo planirana tudi sredstva zdravstvenega ministrstva za investicije v tamkajšnjo zdravstveno postajo v višini 31.000 €, s strani Ministrstva za notranje zadeve pa računajo tudi na priliv sredstev v višini 25.000 € iz naslova državne meje, ki jih namenijo obnovi javnih poti. Na Občini tudi računajo, da bodo uspešni na javnem razpisu in od Ministrstva za kulturo prejeli 136.500 € namenskih sredstev za izvedbo najbolj perečih obnovitvenih del na kostanjeviškem dvorcu poleg Galerije Božidar Jakac (GBJ), po 20.000 in 19.600 € bodo na prihodkovni strani pridobili tudi iz naslova požarne takse in kohezijskih sredstev za izdelavo Celostne občinske prometne strategije.

Po tretjina odhodkov razdeljenih na financiranje občine, tekoč transferje in investicijske odhodke

Če na tem mestu povzamemo še odhodke proračuna – v njem eno tretjino vseh planiranih odhodkov ali 1.379.000 € predstavljajo tekoči odhodki za delovanje Občine, zatem sredstva domala v enaki višini 1.357.000 € za tekoče transferje, ki jih namenijo za delovanje zavodom, društvom in posameznikom za razliko plačil cene vrtca ali za oskrbo občanom, ki so nastanjeni v institucionalnih nastanitvah; slabo tretjino odhodkov – 1.354.000 € - pa predstavljajo tudi investicijski odhodki; investicijskih transferjev (dotacije PGD in javnim zavodom za manjše investicije) pa imajo predvidenih v višini 1 % planiranih odhodkov, to je 43.566 €. Ob zaključku letošnjega leta bo Občina zadolžena v višini 983.520 €, kar pomeni, da bo dolg na občana nižji in znašal 399 €/prebivalca, medtem ko bo z odplačevanjem na letnem nivoju dolg občine na dan 31. 12. 2025 znašal 831.853 €. V navedeno kvoto dolgoročne zadolženosti pa ni vštet dolg iz naslova javno-zasebnega partnerstva do družbe Petrol za izvedeno energetsko sanacijo šole, ki ga bodo na letni ravni še deset let (do leta 2034) odplačevali po 94.000 €.

13. seja OS Kostanjevica na Krki (6)
Med večjimi investicijami v občini v letu 2025 so načrtovani: obnova tercialskega mosta, ki naj bi bila, odvisno od vremenskih razmer, zaključena predvidoma do konca meseca marca 2025 (225.000 €), izdelava ločenega vhoda v zdravstveno postajo za zdrave otroke in izdelava projektne dokumentacije za obnovo kurilnice (80.000 €), projektiranje obnove kostanjeviškega dvorca in izvedba najnujnejših sanacijskih del na strehi objekta (424.000 €), obnova javnih poti na podlagi sprejetega progama (100.000 €), izdelava projektne dokumentacije in geodetske storitve za ureditev kanalizacije v Orehovcu (61.500 €), preprojektiranje rekonstrukcije Grajske ceste (21.500 €), vzpostavitev tematskega parka (ureditev nekdanje drevesnice pri GBJ; na novo uvrščen projekt v proračun, ki bo potekal do leta 2028 ) v skupni vrednosti 743.000 €, od tega računajo na 700.000 € nepovratnih sredstev iz naslova upravičenih stroškov, ob predvideni obnovi mostu čez Krko v Podbočju, ki je uvrščen v državni načrt razvojnih programov v letih 2025 in 2026, pa računajo tudi na obnovo lokalne ceste od šole proti Slivju.

Kostanjeviške svetnice in svetniki so potrdili predlagan predlog kostanjeviške občinske blagajne za prihodnje leto brez pripomb, so se pa te z njihove strani posredno nanašale pri točki podanih vprašanj in pobud občinski upravi, kot so denimo predlagane asfaltacije javnih poti v Kočariji in proti Ržišču, zvišanje postavke za zimsko službo na Vodeniškem hribu, prestavitev avtobusnega postajališča za šolarje z območja Ržišča nižje od obstoječega, zvišanje postavke za novorojene otroke iz 200 na 400 € idr. Med drugim so se tudi na tokratni seji svetniška vprašanja nanašala na izvajanje košnje pa tudi s strani vzdrževalcev na (ne)učinkovito sanacijo udarnih jam na cesti, saj naj bi bila dela izvedena bolj kot ne ’z levo roko’ oziroma nestrokovno, zaradi česar nasipan material le kratek čas obstane v udarnih jamah.

B. M.
« Nazaj na seznam