Škrabec o svojem boju proti „državnemu kriminalu"

Znani aktivist Andrej Škrabec je na novinarski konferenci predstavil rezultate in izkušnje svojega desetletnega dela (2000-2010) na področju pregona državnega kriminala v zvezi s posegi v prostor, zlasti z letališčem Cerklje ob Krki in odlagališčem nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. „Pri državnem kriminalu sodelujejo osebe na višjih položajih, ki delujejo v javno korist. Te osebe pričakujejo, da lahko kršijo zakonodajo, hkrati pa, da ne bo zoper njih uveden kazenski ali kakšen drug postopek glede ugotavljanja verodostojnosti njihovega dela," pravi Škrabec. „Teza, da v Sloveniji nimamo instrumentov za pregon državnega kriminala, ne drži, ker za to ni potrebno ustanavljati nobenega posebnega sodišča, saj to lahko počne vsak sodnik," meni Škrabec, zelo kritičen pa je tudi do vloge policije in tožilstva pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj.

Škrabec je po tem, ko mu je Ustavno sodišče dvakrat zavrnilo zahtevo po presoji ustavnosti in zakonitosti postopka umeščanja letališča Cerklje ob Krki zadevo, podkrepljeno s sedmimi kilogrami gradiva vložil na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, kjer zdaj čaka na razsodbo. V zvezi z umeščanjem odlagališča NSRAO je, ker naj ne bi zagotovili soglasja civilne družbe oz. naj bi ga nadomestili z anketo o družbeni sprejemljivosti odlagališča, ovadil skupno 217 oseb, med njimi krškega župana, vse občinske svetnike, ki so glasovali za lokacijo v Vrbini, vse ministre Janševe vlade, Pahorjevo vlado kot celoto, Agencijo za radioaktivne odpadke itd., ter vložil 44 subsidiarnih tožb. Prepričan je, da so protokoli, ki jih je krška občina v zameno za lokacijo odlagališča podpisala z raznimi ministrstvi, nič drugega kot podkupnina, ravno tako sprememba uredbe o t. i. jedrskih nadomestilih, ki je krški občini prinesla dodatnih 2,5 milijona evrov letno.

Škrabec, nekdanji policist, je že tri leta brezposeln, v zvezi s svojim delovanjem pa je bil tudi že večkrat obsojen za razna kazniva dejanja. Pravi, da je deležen številnih groženj in da je tožilstvo proti njemu sprožilo celo „inkvizitorni postopek" ugotavljanja njegove prisebnosti, vendar mu to ne jemlje volje in poguma za opozarjanje na (domnevne) nepravilnosti pri posegih v prostor. Na vprašanje, s kakšnim motivom to počne, odgovarja, da zato, „ker nihče drug noče" in da je „malo ljudi, ki se zavzemajo za pravno državo", kakršna naj bi bila Slovenija v skladu z ustavo. „Ne moremo pričakovati, da bodo le institucije preganjale kriminal - vsak državljan, vsak občan ima pravico, da preganja kriminal," je prepričan.P. P.