Časopis za pokrajino Posavje
2.03.2021
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Krški svetniki soglasno za samostojno pokrajino Posavje

Objavljeno: Petek, 22.01.2021    Rubrika: NOVICE Redakcija
os krsko-pokrajine (15)

Župan Stanko (desno) pred občinskim svetom

Krški občinski svet je na četrtkovi 19.  seji obravnaval osnutek pokrajinske zakonodaje, ki jo je pripravil in v javno razpravo poslal Državni svet. Svetniki in svetnice so se soglasno zavzeli za ustanovitev samostojne pokrajine Posavje.

Deset pokrajin, Posavje skupaj z Zasavjem
 
Spomnimo: osnutek pokrajinske zakonodaje predvideva ustanovitev desetih pokrajin (Dolenjsko-belokranjske, Gorenjske, Goriške, Koroško-šaleške, Osrednjeslovenske, Savinjske, Štajerske, Pomurske, Primorsko-notranjske in Zasavsko-posavske) ter poseben status mestnih občin Ljubljana in Maribor.
os krsko-pokrajine (22)

Predlagana delitev Slovenije na deset pokrajin

Zasavsko-posavsko pokrajino z nekaj manj kot 1500 km2 površine in 134 tisoč prebivalci naj bi tvorilo šest posavskih in štiri zasavske občine (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Litija), sedež pokrajine bi bil v Krškem, sedež pokrajinskega sveta v Brežicah, sedež sveta občin pa v Zagorju ob Savi. Občinski svet občine Krško je sicer skoraj pred natančno letom dni (23. januarja lani) že obravnaval informacijo glede predloga nove pokrajinske delitve Slovenije, kljub pomislekom nekaterih svetnikov o povezavi Posavja z Zasavjem pa je bilo to večini bolj sprejemljivo kot predlog velike Dolenjske pokrajine s sedežem v Novem mestu, v kateri bi bilo Posavje na obrobju.
os krsko-pokrajine (20)

Svetnik Aleš Zajc


 
Predlagano zakonodajo oz. zakone o ustanovitvi pokrajin, njihovem delovanju in financiranju je svetnikom in svetnicam podrobno predstavil župan mag. Miran Stanko. Kot je dejal, je njegov vtis, da gre le za prvi korak k pokrajinam oz. prekopiran zakon o lokalni samoupravi na ravni občin ter da bo najbrž šele praksa prinesla bolj konkretne zakonske določbe. Številne pripombe Občine Krško na predlagano zakonodajo je predstavila vodja občinske službe za pravne in splošne zadeve Natalija Geršak, pri tem pa izpostavila zlasti slabo definirane naloge regionalnega pomena oz. nejasnost glede tega, katere naloge naj bi se z državnega prenesle na pokrajinski nivo.
os krsko-pokrajine (9)

Občinski svet je bil soglasen v mnenju, da je treba vztrajati pri samostojnem Posavju.


 
Aleš Zajc: Neuslišani smo le mi in Zasavci
 
K razpravi se je prvi prijavil svetnik Aleš Zajc (SMC), ki že ves čas zelo pozorno spremlja postopek ustanavljanja pokrajin. Spomnil je na zgodovino predlogov delitev Slovenije na pokrajine, od leta 2007 dalje, ko je takratna vlada predlagala razdelitev Slovenije na 14 pokrajin, vključno s Posavsko, do lanskega predloga Državnega sveta o (le) desetih pokrajinah. V primerjavi Posavja in Zasavja, ki naj bi ju združili v skupno pokrajino, je izpostavil, da ima Posavje eno delovno mesto na dobre tri prebivalce, Zasavje pa eno delovno mesto na dobrih pet prebivalcev; v Posavju v razvojne programe vlagamo približno 45 milijonov evrov letno, v Zasavju le približno 20 milijonov; glede teritorialne organiziranosti civilne družbe, javne in državne uprave imata obe območji le malo skupnega oz. imata območne enote bodisi obe bodisi nobena. »V tem kontekstu ni niti enega predloga nobenega ministrstva, kako si predstavljajo teritorialno ureditev teh organizacij. Obstaja veliko tveganje izgube dosedanjega razvoja vsega, kar smo doslej dobili v Posavju, razvitosti, gospodarske pomembnosti in visokokvalitetnih delovnih mest,« je poudaril Zajc in dodal še nedorečenost nadaljnje usode razvojnih agencij in centrov. V predlogu je predvideno le, da se bodo naloge upravnih enot in povezane z zaščito in reševanje prenesle na pokrajine.
 
Primerjal je predlog pokrajinske razdelitve iz leta 2007, zemljevid statističnih regij in aktualni predlog pokrajinske razdelitve ter ugotovil, da so ostale neuslišane le želje Posavcev in Zasavcev po samostojnih pokrajinah. »Po mojem mnenju je bil edini in ključni interes tega združevanja meja 100 tisoč prebivalcev na pokrajino, pa verjetno premalo političnega pritiska v Ljubljani oz. je očitno naša politika v Ljubljani premalo močna, da bi lahko kaj urgirala,« je menil in to argumentiral še s podatki, ki dokazujejo, da imajo nekatere regije, ki so predvidene kot samostojne pokrajine (npr. Pomurska in Koroško-šaleška) slabše ekonomske kazalce kot Posavje. Zasavsko-posavske pokrajine, je še dodal, ne podpirajo niti javnomnenjske ankete.
 
Ne izničimo 30-letnih prizadevanj
 
Zajc je spomnil tudi na 30-letna prizadevanja za uveljavitev Posavja kot samostojne pokrajine, od leta 1991, ko so občine Brežice, Krško in Sevnica ustanovile Svet posavskih občin, leta 1997, ko se je slednji preimenoval v Svet pokrajine v ustanavljanju, leta 1998, ko je bila podpisana Deklaracija političnih strank Posavja o ustanovitvi pokrajine Posavje, leta 2001, ko je slednji sprejel sklep, da se pri ustanavljanju pokrajin upošteva in uporablja ime Posavje oz. Posavska regija, do več sklepov krškega občinskega sveta, s katerimi se je zavzel za pokrajino Posavje s sedežem v Krškem itd. Tudi na okrogli mizi »Pogled Posavja v predlogu nove pokrajinske zakonodaje« oktobra 2019 so se vodilni posavski politiki izrekli za samostojnost Posavja. »Upam, da boste ti možje do konca vztrajali pri svojih načelih, ki ste jih zagovarjali že 30 let, in boste poskusili izpeljati regionalizacijo tako, da bomo imeli v Posavju svojo pokrajino,« je dejal in zaključil z besedami: »Če pristanemo na to delitev, smo izničili 30-letna prizadevanja za samostojno pokrajino, izgubili bomo svojo identiteto in Posavje bo odplavalo v gosti savski megli verjetno nekam v večno pozabo.«
 
Podpora tudi ostalih svetnikov in svetnic
 
Zajčevo razmišljanje je podprlo več svetnikov in svetnic. Nataša Šerbec (SD) je opozorila na nedorečenost izvirnih nalog regionalnega pomena ter oteženo izvajanje kmetijske in kohezijske politike, usodo regijskih izobraževalnih, zdravstvenih in kulturnih ustanov ter izpostav državnih inštitucij, pa tudi na slabo prometno povezanost Posavja in Zasavja. Franc Bogovič (SLS) je menil, da je zgodovinska le delitev na Štajerce in Kranjske, v zadnjih desetletjih pa se je postopoma gradila posavska identiteta. Pobudo Državnega sveta pozdravlja, saj je ustanovitev pokrajin po njegovem mnenju nujna, če želimo ustaviti centralizacijo, ki je dogaja zaradi 'gravitacijske sile', problem pa bo, »ko bomo govorili o denarju in službah«. Glede povezave z Zasavjem je dejal, da je sicer bolje, če nas povezujejo z okoljem, ki je manj razvito od nas, kot če bi nas z bolj razvitim okoljem, kljub temu pa moramo poskusiti vztrajati pri samostojnem Posavju s sedežem v Krškem, sedežem pokrajinskega sveta v Brežicah in sedežem sveta občin v Sevnici. Župan Stanko je povedal, da tudi v Zasavju ni enotne volje za Zasavsko-posavsko pokrajino, saj zanjo niso zainteresirani v Litiji, pa tudi Hrastnik bolj vleče proti Celju. Navsezadnje je tudi epidemija koronavirusa Posavje zarisala na zemljevid Slovenije, četudi v negativnem kontekstu, in nas zdaj zaznavajo kot samostojno entiteto.
 
Soglasno za samostojno Posavje
 
Občinski svet je nato glasoval o osnutku mnenja, ki ga je predlagal svetnik Aleš Zajc. V njem so zapisali, da Občina Krško soglaša z ustanovitvijo pokrajin, ne soglaša pa s teritorialno umestitvijo občine Krško v predlagano Zasavsko-posavsko pokrajino, pač pa z ustanovitvijo samostojne Posavske pokrajine, skladno z dosedanjo statistično regijo Posavje, s sedežem pokrajine v Krškem. Priloga sklepa so še pripombe oz. predlogi Občine Krško za spremembe in dopolnitve osnutkov pokrajinske zakonodaje. Za ta sklep je glasovalo vseh 26 svetnikov in svetnic, ki so bili na seji.
 
P. P.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam