Krško polje postaja »divji zahod«

POSAVJE – Zlasti pridelovalci zelenjave na območju namakalnega sistema Kalce - Naklo ob reki Krki pa tudi kmetje na širšem Krškem polju letos tožijo nad povečanim številom in obsegom kraj poljščin, vandalizmom in požigi poljskih površin s strani prebivalcev bližnjih romskih naselij. Opažajo, da so storilci čedalje bolj predrzni, zlasti mlajša generacija, ki se ne boji več nikogar.

Kot povedo zelenjadarji (govorili smo s tremi, a želijo zaradi strahu pred maščevanjem ostati anonimni), so že vrsto let vajeni manjših tatvin zelenjave, letos pa so utrpeli že kar nekaj zelo obsežnih tatvin, denimo kar celega tunela oz. več sto kg stročjega fižola, dveh do treh ton čebule, kljub ograji in ključavnici tudi večje količine kumar, stalnica so zlasti tatvine krompirja. »Saj ne moreš niti vedeti, kaj ti poberejo. Letos je postalo kar hudo,« pravi eden od zelenjadarjev in doda, da so storilci čedalje bolj organizirani in številčni, predvsem pa bolj predrzni, saj jim kradejo že tako rekoč z dvorišča. Njegov kolega ugotavlja, da sodeč po količinah ukradenih poljščin ne gre več zgolj za lastno rabo, ampak očitno za nadaljnjo prodajo. »Celi boksi kumar, na stotine kilogramov krompirja in fižola, 200 kg špargljev … Gre za konkretno škodo, ki na letni ravni znaša od 6000 do 10.000 evrov pri posameznem pridelovalcu,« pravi in doda, da to konkretno pomeni, da jim recimo v desetih letih ukradejo vrednost enega traktorja. Tretji sogovornik dodaja še, da se tatovi s kombiji zapeljejo kar v rastlinjake in s tem delajo še dodatno škodo, po poljih in poljskih poteh pa divjajo tudi z motorji, s čimer ogrožajo varnost delavcev. Na območju Drnovega oz. v bližini Kerinovega Grma imajo težave predvsem z v tem času pogostimi požigi žitnih polj oz. strnišč, ki jih povzročajo tudi oz. predvsem mladoletniki, pa tudi z 'divjo vožnjo' do in iz omenjenega naselja kar preko njiv namesto po urejenih dostopnih poteh. Vsi izpostavljajo čedalje večjo predrznost storilcev, ki kradejo že tako rekoč pri belem dnevu in celo, če jih zalotijo pri delu, niti ne bežijo, ampak podijo stran – lastnike oz. pridelovalce poljščin! »Če se ne bo pri tej mlajši generaciji naredil nek red, bo še hudo. Tudi starejši pravijo, da jih ne morejo več krotiti,« meni eden od sogovornikov. Pridelovalci sicer skušajo zavarovati svoje pridelke tudi z lastnim 'patruljiranjem' in opozarjanjem eden drugega na sumljive osebe in vozila. Večje kraje zelenjadarji seveda prijavijo policiji, ki se odzove, napiše zapisnik in poda kazensko ovadbo na tožilstvo, potem pa se običajno konča oz. le redko kateri primer dobi epilog, kaj šele, da bi oškodovani pridelovalci dobili kakšno odškodnino.

Na sestanku nič novega

Na pobudo oškodovanih kmetov je minuli ponedeljek krški župan Janez Kerin sklical sestanek s predstavniki Policijske postaje Krško. Kot so ugotovili, so se težave s krajami, vandalizmom in požigom polj občutno povečale po padcu lanskega predloga dolenjskih in posavskih županov za spremembo zakonodaje na področju sociale, trga dela, javnega reda in miru ter voznikov, s katero bi poskusili narediti korak naprej pri reševanju t. i. romske problematike. Policisti zagotavljajo, da naredijo vse v okviru svojih pristojnosti, potem pa se zadeva ustavi, kot je bilo že omenjeno, običajno na tožilstvu, ki oceni, da nadaljnji pregon ni smiseln, saj naj bi šlo za premajhno vrednost škode. Dogovorili so se za povečano prisotnost policije na tem območju in lastno samozaščitno ravnanje. »Skratka, nič novega na tem področju, ker imajo vsi zvezane roke ter bi bilo treba stvari urediti in spremeniti zakonodajo na ravni države, da bi se lahko s tem učinkovito spopadli,« je povedal eden od udeležencev sestanka.

Policija: Čimprej prijavite

Z vprašanjem, ali povečanje tovrstnih kaznivih dejanj opažajo tudi policisti na terenu, so katerega od primerov že uspeli rešiti oz. odkriti storilce ter kakšne preventivne aktivnosti se izvajajo na tem področju, smo se obrnili tudi na Policijsko upravo Novo mesto. Kot so odgovorili, tatvine poljščin in vrtnin zaznavajo predvsem v poletnih mesecih in vse do pozne jeseni, v preteklih letih pa so policisti pri izvajanju nalog, namenjenih odkrivanju in preprečevanju premoženjskih kaznivih dejanj, v več primerih odkrili storilce tatvin in poljščin oziroma jih zalotili pri kaznivem dejanju ter zoper njih na tožilstvo podali kazensko ovadbo. »Na Policijski upravi Novo mesto se zavedamo, da gre v teh primerih za protipravna ravnanja, ki vplivajo na občutek varnosti naših občanov ne glede na to, da gre v posameznem primeru običajno za manjšo premoženjsko škodo. Za posameznika tudi tatvina pridelkov z domačega vrta pomeni pomembno izgubo, zato vsako prijavo ne glede na vrednost odtujenih pridelkov jemljemo enako resno. Policisti se ob vsaki prijavi odzovejo, zberejo obvestila in v nadaljevanju izvajajo aktivnosti za odkritje storilcev. Obvestila o tatvinah so pomembna tudi za načrtovanje aktivnosti za preprečevanje tatvin. Glede na zgostitve na posameznem območju lahko bolj učinkovito načrtujemo aktivnosti za preprečevanje tatvin (patruljiranje, ustavljanje vozil …),« so zapisali v odgovoru. Zagotavljajo, da se v okviru kadrovskih zmožnosti s povečano prisotnostjo policistov na območjih, kjer so bile tatvine pogostejše, in z drugimi oblikami policijskega dela trudijo preprečevati tovrstna dejanja, tudi s pomočjo policistov vodnikov službenih psov in policistov postaje konjeniške policije, pri pregledu širših območij pa uporabljajo tudi brezpilotne letalnike. »Občane pozivamo, da nas obveščajo o sumljivih vozilih in osebah, ki izvršujejo ali bi se lahko pripravljale na izvrševanje kaznivih dejanj. Prav tako naj nas obveščajo o ostalih motečih dejavnikih v svojem okolju, ki vplivajo na občutek varnosti,« sporočajo s policije, vse, ki so žrtve tatvin poljščin in vrtnin, pa pozivajo, da krajo čimprej prijavijo – tudi v primerih, ko je ukradena vrednost majhna.

Posavje je pomembna 'zelenjadnica države', stiske tukajšnjih pridelovalcev pa intenzivno naraščajo, predvsem pa se krepi strah pred tem, kaj prinaša (ali odnaša) jutrišnji dan.

Peter Pavlovič

#povezujemoposavje

Članek je bil objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.