Časopis za pokrajino Posavje
13.12.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Krškopoljec kralj živali na Krškem polju

Objavljeno: Ponedeljek, 22.01.2018    Rubrika: NOVICE Redakcija
DSC_4138

Predstavniki sodelujočih v projektu na predstavitvi

Predstavniki Občine Krško, Posavskega muzeja Brežice, Kmečke zadruge Sevnica, Društvo rejcev krškopoljskih prašičev, Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto in podjetja Kunst 1966 iz Bistrice ob Sotli so minuli teden predstavili projekt ohranitve dediščine, povečati prepoznavno in poznavanje krškopoljskega prašiča ter kulinariko, ki temu črno-belemu avtohtonemu bogastvu s Krškega polja tudi pritiče.

Projekt so sodelujoči ovrednotili na 180.000 evrov, v ta namen pa si bodo spomladi prizadevali preko razpisa pridobiti tudi evropska sredstva. Pasmo krškopoljca je z zgodovinskega vidika podrobno predstavila v Gostilni in hotelu Kunst v Leskovcu zbranim rejcem in povabljenim gostom dr. Ivanka Počkar iz Posavskega muzeja Brežice, ki je med drugim povedala, da je bila črna pasma prašičev z velikimi visečimi učesi, dolgega telesa, v zadnjem predelu črne barve in okoli života s širšim belim pasom prvič omenjena že davnega leta 1851, njegova prva znana upodobitev in njegov podroben opis pa je objavil leta 1899 v prispevku Prašičje pleme na Dolenjskem Viljem Rohrman. Iz zootehničnega zornega kota sta se v zadnjih desetletjih krškopoljcu temeljito posvetila prof,. dr. Andrej Šalehar in mag. Andrej Kastelic. Šalehar je leta 2015 izdal knjigo Krškopoljski prašič. Iskanje ostankov, ohranjanje in osvežitev pasme v letih 1990 – 2003, Kastelic, sicer zaposlen na KGZ Novo mesto, ki bo sodeloval tudi pri tokratnem projektu, pa je pod naslovom Razvoj, pasme in plodnost krškopoljskega prašiča pred desetimi leti magistriral na Oddelku za zootehniku Univerze v Ljubljani.

DSC_4210

Pomen krškopoljca so izpostavili tudi z licitacijo, na njej pa je Srečko Kunst za kračo iztržil kar 80 evrov. Tolikšno vsoto zanjo je ponudil Jože Simončič, direktor KGZ Novo mesto.

Pomen dediščine prašičjereje in vlogo krškopoljskega prašiča v prehrambeni verigi tukajšnjega prebivalstva izpričujeta tako občasna kot stalna etnološka razstava Od svinje do votivnega prašiča v Posavskem muzeju Brežice, v katerem so restavratorji po izvirnem modelu iz 19. stoletja izdelali tudi repliko modela za votivnega prašička. Dr. Počkarjeva je nanizala na predstavitvi tudi vrsto šeg in navad, vezanih na črno-belega prašiča, od godovanja sv. Antona, kateremu so se rejci obračali s priprošnjami za zdravje in dobro rast prašičev, do organizacije prašičjih sejmov v Brežicah, kolin, pa tudi o drastični prepovedi reje krškopoljca v 60-ih letih prejšnjega stoletja v nekdanji državi, zaradi česar so morali rejci te rediti na skrivaj idr.

Skratka, projekt, katerega bo v imenu sodelujočih kot vodilni partner koordinirala Občina Krško, je, kot je povedala v njenem imenu mag. Janja Jordan, naravnan k pripravi podlage za oblikovanje raznovrstnih produktov, zaradi vzpostavitve mreže krškopoljca na vseh nivojih v regiji in razvoja podjetništva k povezovanju in aktivaciji sodelovanja različnih deležnikov, namen pa je usposobiti tudi rejce ter oblikovati tako kulinarično ponudbo na nekdanjih jedeh in te dopolniti z novimi, kot z namenom promocije in prepoznavnosti zbrati zgodbe na podlagi dediščine tega prostora.

B. M.
« Nazaj na seznam