Ljudmili Hildi Lipovšek v spomin (1937–2025)

Mnogim generacijam učenk in učencev bo ostala v nepozabnem spominu prof. biologije in kemije Hilda Lipovšek, ki je zadnja leta preživljala v Trubarjevem domu upokojencev v Loki pri Zidanem Mostu.

Na enem mojih redkih obiskov v domu je dejala, da si ni nikoli mislila, da bo zadovoljna z bivanjem v manjši sobici z razgledom na park in Savo z majhno čajno kuhinjo in sanitarijami. Na kasnejšem sprehodu skozi park in ob sedenju v leseni utici sva obudili še nekaj spominov, ki jim je dodala še pogled na življenje v Sevnici, v kateri si je vedno prizadevala za izboljšane pogoje bivanja.

Bila sem njena učenka in z veseljem sem v času osnovnošolskega izobraževanja obiskovala tudi njen krožek, ki je bil več kot to – navduševala nas je za delo na terenu, za raziskovanje narave. Bila je učiteljica, ki je svoj poklic opravljala z veliko predanosti, zato, Hilda, hvala za vse.

KDO JE BILA LJUDMILA HILDA LIPOVŠEK?

Zapis o njeni življenjski poti je na družbenem omrežju objavil vztrajen raziskovalec sevniške preteklosti Oskar Zoran Zelič. Objavljamo ga v celoti.

V 88. letu starosti se je pred dnevi tiho poslovila in odšla v večnost srčna in pravična sevniška učiteljica ter zavedna Sevničanka – tržanka, profesorica Ljudmila Hilda Lipovšek.

Gospa Hilda, kot smo jo vsi klicali, se je rodila leta 1937 v daljnji Gevgeliji, v Severni Makedoniji (na meji z Grčijo), očetu Sevničanu Franju Lipovšku, častniku vojske Kraljevine Jugoslavije, in materi Mariji – Meri Barišić iz mesta in otoka Hvar v Dalmaciji. Leta 1940 je bil oče (kapetan 1. klase) službeno premeščen v Slovenijo, kamor mu je sledila družina. Njihovo srečo je leto kasneje skalil začetek druge svetovne vojne. Mama Meri se je z malo Hildo zatekla na očetov dom v Sevnico. Tudi oče Franjo, ki je ob okupaciji za vedno slekel vojaško uniformo, je prišel v Sevnico in se zaposlil na železnici.

Med drugo svetovno vojno se je Hilda razveselila rojstva brata Franca (1942–2021). Po koncu vojne je v Sevnici obiskovala osnovno šolo. Po srednji šoli se je v drugi polovici petdesetih let 20. stoletja odločila za študij biologije in kemije na zagrebški univerzi.

Hildino prvo učiteljsko mesto je bilo leta 1960 na osnovni šoli v Brestanici, kjer je tudi živela. Njena navezanost na domači kraj jo je leta 1974 pripeljala na sevniško osnovno šolo, kjer je predano poučevala biologijo in kemijo vse do upokojitve.

Leta 1977 je Hilda postala lastnica Lipovškove hiše ob železnici v starem mestnem jedru, ki jo je kupil njen ded Gašpar Lipovšek daljnega leta 1916. Staro nizkopritlično hišo je deloma nadzidala (1979) in prenovila. Hildin dom je bil ena sama biologija. V njej so bili na vsakem koraku eksponati: školjke, herbariji, razstavljene kamnine, minerali in fosili ter bogata knjižnica.

Življenje je Hildo večkrat močno preizkušalo, vendar se ni predala malodušju. Premagala je raka in se leta 1990 in 1995 spopadla s podivjano reko Savo, ki je poplavila njen dom. Vse težave je prebrodila s svojo neomajno voljo do življenja, pozitivno energijo in pogumom.

Sredi 90-ih let, tik pred upokojitvijo, je bila še vedno polna želje po novih učnih metodah. Na njeno željo so sodelavci na šolskih računalnikih Commodore zanjo pripravili prvo kontrolko, kjer so učenke/ci odgovore z navdušenjem tipkali v računalnik.

Leta 1996 se je Hilda upokojila. Družbeno je bila aktivna kot dolgoletna članica Sveta Krajevne skupnosti Sevnica in v organih Društva Trg Sevnica, kjer si je prizadevala za obnovo in povrnitev duše starega mestnega jedra Sevnice. Za svoje nesebično delo je leta 2019 prejela zlato plaketo Krajevne skupnosti Sevnica.

Hilda je bila zelo ponosna na svoje številno sorodstvo. Rod Lipovškov izvira z Ledine nad Sevnico, ki ga je mogoče neprekinjeno slediti vse od konca 18. stoletja dalje. Njena teta Katarina - Katica, poročena Walland, je bila soustanoviteljica in prva direktorica sevniške konfekcije Lisca. Tudi drugi dve teti Helena, por. Kolarič, in Julijana, poročena Irgolič, sta z delom soustvarjali konfekcijo Lisca. Zelo je bila ponosna na svojega bratranca Rafka Irgoliča, priljubljenega pevca iz zlate dobe slovenske popevke, in mnoge druge, tudi tiste po mamini strani s Hvara.

Na jesen življenja, ko so ji začele pešati moči, se je preselila v Trubarjev dom upokojencev v Loki pri Zidanem Mostu. Aprila letos je Hildo v domu presenetilo odprtje razstave njenih botaničnih skic, nastalih med študijem v Zagrebu, ki so dragocen dokument preteklega obdobja in pomemben prispevek pri ohranjanju naravoslovne dediščine. V roke jih je dobil njen nekdanji sodelavec, biolog Dušan Klenovšek in jih pripravil za razstavo v sodelovanju s člani fotosekcije pri Društvu Trg Sevnica. Mojstrsko narisane skice, ki upodabljajo videno pod mikroskopom, so ravno sedaj na ogled v avli Kulturne dvorane v Sevnici.

Hilda si ni ustvarila družine. Njena družina so bile številne generacije otrok v brestaniški in sevniški osnovni šoli, katerim je z ljubeznijo predajala svoje bogato znanje, ter družina njenega brata Franca.

Hvaležni smo za leta, preživeta pri njenih urah biologije in kemije, in druge, ko smo se že kot odrasli srečevali na kulturnih prireditvah v Lekos Galeriji Ana, kjer je bila redna obiskovalka, v Društvu Trg Sevnica ali kako drugače.

Naj bo ta zapis skromna zahvala za vse, kar je dobrega storila v svojem bogatem življenju.

S. R.

#povezujemoposavje