Mag. Andrej Vizjak: Z Zasavci nimamo skupnih izzivov

Drugi v nizu naših oktobrskih sogovornikov ravno tako prihaja iz brežiške občine. Pogovarjali smo se z mag. Andrejem Vizjakom, ki ima bogate politične izkušnje, saj je bil minister in poslanec, že nekaj mandatov je tudi občinski svetnik. 55-letni Brežičan, magister elektrotehnike po izobrazbi, je zaposlen kot vodja službe za investicije in razvoj v družbi HESS. Z njim smo se dotaknili aktualnih zadev, od vprašanja pokrajin, praznika občine do energetskih tem in še česa.

Na nedavni okrogli mizi o novem predlogu razdelitve Slovenije na pokrajine ste bili dokaj kritični. Kaj vas je najbolj zmotilo?
Najprej to, da se je diskusija o uvedbi pokrajin začela na nepravem koncu, se pravi z risanjem zemljevida in določitvijo bodočih regionalnih središč. Menim, da bi bilo treba začeti z vsebino: katere naloge bodo pokrajine v prihodnje izvajale, katere naloge bodo prenesene z države in ministrstev ter občin na pokrajinsko raven, kaj bodo ljudje konkretno imeli od novih pokrajin. V zvezi z vsemi temi vprašanji smo leta 2007 v vladi že sprejeli predlog, ki bi bil lahko dobra osnova tudi za tokratni poskus uvedbe pokrajin v državi, žal pa se je zadeva začela z zemljevidi in regionalnimi središči. Moja druga kritika je, da Posavje, kljub temu da je statistična regija in je bilo doslej tudi v predlogih iz leta 2007 obravnavano kot samostojna pokrajina, prvi predlog priključuje Dolenjski pokrajini s središčem v Novem mestu, po modificiranem predlogu pa bi bili skupaj z Zasavjem. Kritičen sem tudi do predlagateljev v tem, da so zlasti na severovzhodu države narisali veliko število pokrajin, tudi z razmeroma primerljivim številom prebivalcev, kot jih ima Posavje. Sem absolutno za uvedbo pokrajin, vendar po meri ljudi in z manj oddaljene birokracije kot danes.

Kolikšne so sploh možnosti, da pride do pokrajin? Predstavnik stroke je bil zelo optimističen. Je tako naiven ali ima več informacij? Bo SDS podprla ta predlog?
Kar se tiče našega političnega stališča, smo uvedbo pokrajin vedno podpirali, vendar na način, da pokrajine predstavljajo neko novo razvojno priložnost in bodo zmanjševale regionalne razlike, ne pa posiljene pokrajine kar tako, ki bodo združevale ljudi, ki nimajo nič skupnega. Zato naša podpora predlogom ni a priori, se pravi zagotovljena na načelni ravni, ampak bo zelo odvisno od konkretnega predloga paketa pokrajinske zakonodaje in ocene, ali bo ta projekt zmanjševal razvojne razlike v državi in birokracijo ter ljudem približal odločanje o pomembnih razvojnih vprašanjih. Skratka, pokrajine jemljem kot neko razvojno priložnost za zmanjševanje razvojnih razlik, ne pa neko novo birokratsko tvorbo med državo in občinami.

Kasnejši pogovor s predstavnikom stroke je pokazal, da pri tem vlada sploh ne sodeluje in so se namenoma odločili sprožiti preko Državnega sveta, tako da bo še dolga pot do sprejema v parlamentu, kajti sploh ni zamišljeno, da bi ta projekt potrjevala vlada, temveč ga bo Državni svet vložil v parlamentarno proceduro, kar seveda lahko naredi, a si ne znam predstavljati, da bo ta projekt uspešno vsebinsko pripravljen ter na koncu sprejet brez sodelovanja in podpore vlade, katere koli že.

Kakšne so možnosti, da bi prišlo do povezave z Zasavjem, in kaj bi morali narediti, da bi bila ta povezava smiselna?
Tega predloga ne jemljem resno, ker nas z Zasavjem praktično ničesar ne druži. Če sem še bolj natančen, nas povezujejo samo Sava, enosmerna cesta in železnica, še cestna povezava med Novim mestom in Belo krajino je boljša. To je nek posiljen predlog, ne družijo nas nobeni razvojni izzivi, problematika ali zgodovina. Na okrogli mizi sem zastavil tudi vprašanje, kaj bo z obema bolnišnicama, saj imamo potem v eni pokrajini dve splošni bolnišnici – Brežice in Trbovlje, in kakšen bi bil razvoj teh dveh ustanov v eni pokrajini, ali bodo temu podredili tudi institucije, kar pomeni siromašenje za obe regiji, ki imata danes vse te institucije sami zase.

Kot smo slišali na okrogli mizi, pa tudi sicer vemo, je pri nas vsako področje po svoje organizirano. Kar se tiče Posavja, pa je skupen trend odvzemanja oz. selitve institucij iz regije v Novo mesto. Ali je posavska politika naredil dovolj, da bi se temu uprla?
Ne, ni naredila dovolj, zlasti v zadnjem obdobju, ko pogrešam trdno, nepopustljivo in učinkovito zastopanje interesov Posavja v Ljubljani. Posledično nam Novo mesto odvzema pomembne državne institucije, kar načrtuje tudi v prihodnje. Zelo pomembno je, da bi vlada z organizacijo državnih institucij po Sloveniji lahko postavila zametke bodoče pokrajinske ureditve ne glede na zakonodajo o pokrajinah, in sicer na način, da bi organizacijo in sedeže določenih državnih institucij postavila v 12 oz. 14 bodočih pokrajin, kar pomeni, da bi Posavje ohranilo vse regijske institucije, npr. geodetsko, policijsko, finančno upravo itd. Na tak način bi lahko začeli z regionalizacijo po meri ljudi takoj ter kasneje zgolj s prenosom še dodatnih nalog, pristojnosti in financ formalizirali pokrajine.

Nov koncept oblikovanja pokrajin temelji na mestnih občinah. Ali se ni Posavju v tem pogledu maščevalo, da ni uspelo oblikovati enega večjega središča?
Ne, nasprotno. Mi smo v strategiji razvoja Slovenije izpogajali rešitev, ki je lahko primerna tudi za kako drugo pokrajino v Sloveniji, in sicer da nimamo izrazitega središča, temveč da je pokrajinsko središče somestje Brežic, Krškega in Sevnice ter da se tako kot zdaj tudi pokrajinske institucije delijo med temi tremi deli somestja. Ta rešitev je presegla morebitne spore glede enega samega središča pokrajine.

Zdi se, da je trenutna moč Posavja v Ljubljani nekoliko slabša, kot je bila v času, ko ste bili na primer poslanci vi, Bogovič in nekaj časa tudi pokojni Janc iz Sevnice …
Pomembno je predvsem, kakšna je politična moč posameznika, zato je vprašljiva učinkovitost podpredsednika katere koli stranke, ki po trenutnih javnomnenjskih anketah ne preseže praga za izvolitev v Državni zbor. Gotovo pa je ključno, kako se posamezni politik v Ljubljani dejansko s srcem zavzema za razvoj svoje regije.

Smo v prazničnem brežiškem oktobru in pred nami je sam praznik občine Brežice. Kakšen je njegov pomen za današnji čas?
Zagotovo je vsak praznik priložnost, da se ozremo nekoliko nazaj na narejeno v iztekajočem se letu, da se z nagradami in priznanji zahvalimo vidnim posameznikom in organizacijam ter da hkrati načrtujemo in spregovorimo o nadaljnjem razvoju. Temu so namenjene tudi številne praznične prireditve, okrogle mize itd.

Kateri bi bili glavni dosežki občine Brežice v zadnjem obdobju?
Najpomembneje je, glede na lanske lokalne volitve, da je občina Brežice ohranila kontinuiteto vodenja brez kakršnih koli nestabilnosti in da se na občinskem svetu pogovarjamo predvsem o projektih in razvoju, brez političnih blokad. Seveda so pomembni tudi nadaljnji projekti, od načrtovane gradnje šol, vrtcev do komunalne in cestne infrastrukture, veselim pa se tudi končno obnove starega železnega mostu čez Savo in Krko.

Nekateri menijo, da ni dovolj poskrbljeno za nova delovna mesta, s katerimi bi nadomestili nekdanjo industrijo. Še posebno pa pogrešajo možnost zaposlitve mladi, ki doštudirajo in bi se radi vrnili v domače kraje. Kaj bi bilo mogoče narediti v tem pogledu?
Res je, nikoli ni dovolj kvalitetnih delovnih mest, čeprav vemo, da se tudi v občini Brežice odpirajo večje tovarne, npr. načrtovana hala podjetja TPV v IPC Brezina. Veliko lahko na tem področju stori tudi občina in RRA Posavje. Nedavni Forum odličnosti in mojstrstva, ki je v sklopu občinskega praznika prvič potekal v Brežicah, je pravi dokaz, da se občina zaveda pomena prenosa dobrih praks tudi v našo občino.

Potem ko je bilo videti, da bo ovira dokončanju spodnjesavske verige Hrvaška, smo naleteli na težave na lastnih tleh – projekt Mokrice in s tem zaključek verige so zaustavile zahteve okoljevarstvenikov … Kakšno je stanje? Kje in kdaj vidite rešitev?
Družbi HESS in Infra, ki gradita verigo HE na spodnji Savi, sta doslej veliko energije vložili v usklajevanje projektov z raznimi državnimi institucijami, npr. z zavodom za varstvo narave, ribištvo itd., lokalnimi organizacijami, društvi ... in lokalnim prebivalstvom. Nismo računali na blokado zadnjega projekta v verigi HE na spodnji Savi s strani maloštevilnega društva iz Ljubljane. Verjamem, da bomo to blokado ob jasno izraženem interesu države, da projekt gradnje HE na spodnji Savi konča, v kratkem tudi presegli, računamo, da bomo vsa potrebna dovoljenja pridobili v letu 2020 in začeli z gradnjo HE Mokrice proti koncu leta 2020.

Veliko problemov je tudi v zvezi z uporabo jedrske energije – nerešeno vprašanje odlagališča NSRAO, ki ste ga napovedali tudi v času vaše vlade ...
Zagotovo je pred odločitvijo o širitvi jedrske elektrarne v Krškem – bloka 2 – treba rešiti vprašanje odlagališča jedrskih odpadkov. Žal tudi tu aktivnosti potekajo prepočasi, vendar verjamem, da bo odlagališče zgrajeno v prihodnjih nekaj letih. K temu je nekoliko pripomogla tudi Hrvaška, ki se je odločila, da svojih odpadkov ne bo hranila v odlagališču v Vrbini, in s tem odpravila eno od dosedanjih dilem. Dolgoročen pogled na razvoj energetike v Republiki Sloveniji kaže na dve možni alternativi, in sicer gradnjo novega bloka JEK ali gradnjo plinskih elektrarn. Z obnovljivimi viri namreč nikoli ne bomo mogli doseči varne, zanesljive in konkurenčne oskrbe v RS. Osebno se zavzemam za čim prejšnjo politično odločitev o gradnji drugega bloka v okviru strateških dokumentov države in posledično aktivnosti priprav na samo gradnjo.

Kaj menite o nenadni pobudi premiera Šarca za graditev JEK 2?
Stališče predsednika vlade je pomembno in bi se moralo nadaljevati v okviru jasnega predloga strateških dokumentov države v smislu izvedbe tega projekta, kajti le-to bo osnova za nadaljnje aktivnosti gospodarskih subjektov, ki bodo nosilec tega projekta, se pravi GEN energije. Strateški dokument države oz. NEPN mora biti jasen in imeti nedvoumne usmeritve na področju energetike za prihajajoče dolgoročno obdobje.

Do nekaterih sprememb prihaja tudi v upravljanju drugega stebra slovenske energetike – širitev uprave GEN energije. Kako vidite ta dogajanja kot eden ’očetov’ drugega stebra?
GEN energijo vidim predvsem kot odgovornega upravljavca obstoječih energetskih podjetij znotraj skupine in še posebej kot kreatorja novih proizvodnih virov znotraj skupine. Smiselno se mi zdi, da bi po dokončanju HE na spodnji Savi znanje in izkušnje prenesli tudi na projekt gradnje HE na srednji Savi ter da bi GEN energija ob jasnih usmeritvah države smotrno vodila projekt drugega bloka jedrske elektrarne. V kolikor je lastnik presodil, da potrebuje sedanji direktor pri tem pomoč v obliki dodatnih članov uprave, je širitev uprave smiselna.

Kakšna je dejanska vloga družbe GEN? Koliko koristi ima dejansko Posavje od te družbe?
Ko smo v letu 2006 sprejeli odločitev o formiranju drugega energetskega stebra in s tem vzpostavitev konkurence na trgu na debelo za električno energijo v RS, smo načrtovali, da bo GEN energija tudi pomemben investitor v gradnjo novih proizvodnih virov. Če danes pogledam na 13-letno prehojeno pot drugega energetskega stebra, lahko ugotovim, da je GEN energija odigrala zelo pomembno pozitivno vlogo pri stabilnem in varnem obratovanju proizvodnih objektov znotraj skupine, zlasti NEK, da je pomembno razvila konkurenco na trgu z električno energijo v RS, saj preko odvisne družbe GEN-I pokriva pomemben del trga v RS. Nekoliko več pa bi se dalo v tem obdobju narediti na novih projektih v proizvodne vire. Upam, da je zadnja širitev uprave usmerjena prav za doseganje tega cilja.

V luči zadnjih dogodkov z Adrio in letališčem Maribor se marsikdo spomni tudi vaših prizadevanj za razvoj civilne uporabe letališča Cerklje ob Krki. Kako je zdaj s projektom Feniks? Kaj bi morda ukrenili, če bi bili ponovno gospodarski minister?
Razumeti je bilo, da je razvoj projekta Feniks zastal v času gospodarske krize, ni pa mogoče razumeti, da se praktično nič ne odvija na tej atraktivni lokaciji tudi zadnjih nekaj let gospodarske rasti, ko potencialni investitorji iščejo primerne lokacije v RS. Projekt Feniks ima vrsto konkurenčnih prednosti, saj je ob letališču in avtocesti, bližina dvomilijonskega Zagreba z okolico daje tej lokaciji dodatno težo. Za ta projekt je že bil sprejet DPN in težko verjamem, da med potencialnimi investitorji ni interesa za to lokacijo. Ključno pri tem je, da se preko državnih institucij, ki so namenjene promociji slovenskega gospodarstva – ena teh je agencija Spirit –, angažirano izvedejo aktivnosti za promocijo te lokacije med tujimi in domačimi investitorji. Nekaj je pri tem žal že zamujenega, npr. ob izgradnji akumulacijskega bazena HE Brežice bi lahko izvedli gradnjo priključka z avtoceste do Feniksa pri nadvozu nad avtocesto pri Skopicah. Pri Feniksu gre za državni projekt, saj je tako opredeljeno v sprejetih dokumentih, zato imajo občine tu omejene možnosti.

Seveda pa razvoj Feniksa ni odločilen za razvoj uporabe letališča Cerklje ob Krki v civilne namene, precej birokratski odnos Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske do civilne uporabe tega letališča zavira razvoj civilne letalske dejavnosti ter pomembno onemogoča delo JGZ Letalski center Cerklje ob Krki. Moja ocena je tudi, da SV ne bo več prav dolgo razvijala področja letalstva, ker si enostavno tega ne moremo privoščiti, zato bi lahko odgovorni končno že sprevideli, da je lokacija Cerkelj primerna za razvoj civilne letalske dejavnosti in posledično razvoj spremljajočih gospodarskih panog, npr. logistike, turizma itd.

Kako odgovarjate na določene očitke nekaterih svetniških skupin v brežiškem občinskem svetu, predvsem SMC in Levice, da se kot predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja greste določene politične igrice pri kadrovanju in nastavljate svoje kandidate, tako vsaj oni pravijo?
Na začetku mandata smo želeli pritegniti k sodelovanju čim širši krog političnih strank, zastopanih v občinskem svetu. Opravil sem razgovor tudi z odgovornimi predstavniki SMC, ki pa so zavrnili sodelovanje. Posledično smo oblikovali sestavo kadrovske komisije s predstavniki vseh svetniških skupin, ki so izrazili interes po sodelovanju. Tako so v komisiji zastopane štiri svetniške skupine, ki predstavljajo več kot polovico članov občinskega sveta. Torej ne gre za neko samovoljo mene ali SDS, temveč voljo večine v občinskem svetu, ki želi sodelovati za razvoj te občine.

Kakšen je vidik brežiške občine na migrantsko problematiko, ki je očitno spet vedno bolj aktualna?
Del občine Brežice je bil ob največji migrantski krizi leta 2015 in 2016 zelo izpostavljen, kajti občino je tako ali drugače prečkalo nekaj sto tisoč beguncev oz. migrantov. Izkušnja s takrat sprva neorganizirano državo pri reševanju te problematike nas še danes motivira, da se država na prihode migrantov čez naše ozemlje odziva hitro in učinkovito, ne da bi pri tem trpelo lokalno prebivalstvo. Skrbi nas povečevanje migracij skozi našo občino v zadnjem obdobju, zato izkoriščamo sleherno priložnost, da odgovorne državne organe, zlasti policijo, spodbujamo k učinkovitemu delu in preprečevanju nelegalnih prehodov državne meje. Žal postaja ta problematika, pri kateri sodelujejo tudi slovenski državljani, tudi med nekaterimi Posavci donosen nelegalen posel.

Rok Retelj

Pogovor je objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.