Časopis za pokrajino Posavje
13.11.2019
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

Marijan Žibert: Nekdo nas kar malo pozablja ...

Objavljeno: Nedelja, 13.10.2019    Rubrika: NOVICE Redakcija
Marijan Žibert (4)

Marijan Žibert

Konec meseca bo na svečani seji občinskega sveta v Brežicah med nagrajenci tudi Marijan Žibert, ki se mu bodo z oktobrsko nagrado zahvalili za življenjsko delo na področju gospodarskega in družbenega razvoja kraja in občine. Že četrti mandat opravlja funkcijo občinskega svetnika, še mandat več je na čelu KS Velika Dolina, zato je spregovoril o svojih izkušnjah v lokalni politiki, ki mu jih ne manjka.

Za vas bi lahko dejali, da ste »stari maček« brežiške politike, saj ste že vrsto let občinski svetnik – v trenutnem sestavu celo najstarejši med svetniki – in predsednik sveta KS. Kako gledate na prehojeno pot v lokalni politiki?
Razlog, zakaj sem se odločil, da bom na začetku tega tisočletja začel ponovno delovati v lokalni politiki, je bil predvsem ta, da je bilo v tistih letih neke vrste mrtvilo na relaciji krajevna skupnost – občina, kar me je razjezilo in sem se odločil, da bom spet dejaven v politiki. Predlagali so me za predsednika KS in sem bil izvoljen, razen leta 2002 na vseh naslednjih volitvah nisem imel protikandidata. Če bo šlo po načrtih, bom do konca oddelal še ta mandat, na naslednjih volitvah pa ne bom več kandidiral. Ko deluješ v takih organih, dobiš določen vpogled v samo delovanje lokalne skupnosti. Če primerjam vlogo župana danes in pred več kot 30 leti v obdobju skupščine, predhodnice občine, je imel takrat bistveno večjo besedo, danes pa o vsem odloča občinski svet. Pomembno je, da spoznaš delovanje sistema, sam s tem nisem imel težav, ker sem že v mladosti deloval v raznih odborih.

Ko je govora o samoprispevkih, človek na to ne more biti ravno ponosen, a kljub temu sem vesel, da mi je v moji politični karieri uspelo izpeljati dva projekta s pomočjo samoprispevkov. Prvi je bil realiziran še v mojem prvem mandatu predsednika sveta KS v osemdesetih letih in je potekal pod sloganom 'asfalt do vsake vasi'. Takrat sem bil celo pobudnik referenduma o tem na občinski ravni, a ni bilo prave podpore, tako da smo potem čez pol leta izvedli referendum samo za našo KS in je dobil 87-odstotno podporo ter smo ga lahko izpeljali. Drugi projekt, uresničen s samoprispevki, je iz leta 2004. Takrat smo pod parolo ’asfalt do vsake hiše’ izpeljali še drugi referendum v KS, pri čemer je občina priskočila na pomoč z enako vsoto, kot smo jo zbrali krajani s samoprispevkom, kar pomeni, da je prispevala polovico celotne vrednosti investicije.

V brežiškem občinskem svetu ste bili največkrat v 'opoziciji', a ste vedno pokazali konstruktivno sodelovanje in se niste spuščali v neke politične prepire. Menite, da je bil vaš glas skozi vsa ta leta dovolj slišan in upoštevan?
Glede na to da se velikokrat oglašam in sodelujem v razpravah, nemalokrat s konkretnimi predlogi, bi lahko rekel, da sem bil slišan, seveda pa je iluzorno pričakovati, da bi bil tudi vedno upoštevan. Pri točkah dnevnega reda, katerih vsebino ne poznam dovolj dobro, se po navadi ne oglašam, saj je škoda razpravljati, če ne poznaš pravega ozadja. Me pa določene zadeve, ki so vezane recimo bolj na Brežice, tudi zmotijo in v tem primeru se moram oglasiti. Kot primer lahko navedem brežiški mestni avtobus, ki je seveda potreben, a je še vedno premalo poudarka na možnostih javnega prevoza predvsem za starejše občane izven Brežic. Tudi v vaseh naše KS, kot so na primer Brezje, Koritno in Ponikve, bi predvsem starejši radi šli kdaj po nakupih v Brežice, a morajo najprej priti do postajališča na Veliki Dolini, da lahko sploh pridejo na avtobus, poleg tega v sosednji KS Jesenice na Dolenjskem avtobus pobira tudi v Slovenski vasi in pri Kalinu na Obrežju, zakaj ne bi potem pot podaljšal še do prej omenjenih vasi v naši KS, saj razen šolskega avtobusa tamkajšnji prebivalci nimajo možnosti prevoza z javnim potniškim prometom. Predlagal sem, da bi se mogoče dvakrat mesečno organiziral manjši avtobus, ki bi pobiral po vseh teh vaseh ob meji. Ugotovil sem tudi, da je Velika Dolina verjetno edina KS v občini, ki nima urejenih avtobusnih postajališč, razen seveda pri šoli, kjer vstopajo in izstopajo šolarji.

Kako ocenjujete delovanje občinskega sveta v vseh teh letih?
Občinski svet v Brežicah nikoli ni bil formalno razdeljen na koalicijo in opozicijo. Bili so sicer posamezniki, ki so predlogom župana oz. občinske uprave skoraj vedno nasprotovali, kresala so se mnenja in se zagotovo še bodo, kar je seveda normalno. Svetniške skupine, predvsem večje, so bile po navadi konstruktivne in sprejemale sklepe, kdaj tudi z zadržki, a na koncu se je vse uskladilo, da je bil volk sit in koza cela, kot bi rekli nekateri. Dejstvo je, da želje po navadi presegajo možnosti, zato se skuša ugotoviti, kaj je v dani situaciji najbolj potrebno in možno.

Pod vašim predsedovanjem je KS Velika Dolina v zadnjem desetletju prišla do kar nekaj pridobitev, ki so v dobrobit krajanov in pomenijo razvoj kraja. Kaj so bile večje investicije in kaj še načrtujete?
Med večjimi investicijami je na prvem mestu zagotovo modernizacija cest, za kar smo leta 2004 izpeljali tudi referendum, kot sem že prej omenil. Nadalje velja omeniti vodovode Cirnik in Ribnica-Gaj, ki je trenutno še v gradnji, ter Brezje, za katerega je že pripravljena projektna dokumentacija in se bo v naslednjem letu začel ter morda tudi že dokončal. Za šolski okoliš je pomemben pločnik na Veliki Dolini, ki sicer še ni dokončan, dve fazi sta narejeni, tretja pa še ne, ker so določene težave z lastništvom. Ena od pomembnih pridobitev bo tudi parkirišče pri pokopališču ob cerkvi sv. Jakoba na Ponikvah, pri čemer so zemeljska dela narejena, cesta delno obnovljena, investicijo čaka še pridobitev gradbenega dovoljenja in ureditev parkirišča. Porušili smo tudi že zelo dotrajano staro šolo na Veliki Dolini, na tem mestu pa uredili večnamensko igrišče, ki bo predano v uporabo 19. oktobra na uradni otvoritvi zadnjih investicij v kraju. Za ureditev ceste ob igrišču in odvodnjavanje je projekt tudi že izdelan. Šola na Veliki Dolini je bila v preteklih letih energetsko sanirana, atletska steza pri šoli je bila modernizirana, obnovljeno je bilo tudi igrišče s postavitvijo ograje. V prihodnosti bo treba rešiti še prostorsko stisko šolske kuhinje, za kar so že zagotovljena sredstva. Velja omeniti, da smo v času mojega prvega mandata na čelu KS, med letoma 2002 in 2006, uredili središče Velike Doline na prostoru pred cerkvijo, s pomočjo KUD Slavček smo obnovili tudi prosvetni dom. Do konca mandata si želim, da bi bilo vse tisto, kar je trenutno še nedokončano, se pravi pločnik Velika Dolina, vodovod Brezje in parkirišče pri sv. Jakobu, narejeno do konca, ter da bi bili sanirani dotrajani cestni odseki v KS. Občina bi lahko imela za te obmejne vasi, ki so manj razvite, nekoliko več posluha, predvsem ko gre za investicije, to je treba priznati.

Kako se je spremenilo življenje ob meji v zadnjih desetletjih, ko je meja postala državna in ne le republiška, ko se je preko nje prosto prehajalo. Koliko je še živo sodelovanje s kraji in prebivalci na hrvaški strani?
Zagotovo je sodelovanje manjše, meja naredi svoje. Opažam tudi, da je bilo včasih veliko več slovensko-hrvaških porok, več je bilo stika med prebivalci na obeh straneh meje. Sodelovanje seveda ni povsem zamrlo, saj se ljudje še vedno družijo in tudi poročajo. Pred 30 in več leti ti kraji ob meji še niso bili tako povezani z Brežicami, zato smo se tukajšnji prebivalci bolj navezali na Hrvaško, na Samobor in Zagreb. Zdaj ko je tukaj schengenska meja, so občasno zastoji na meji, tudi zaradi migrantov je več policistov in kontrol, tako da je prebivalstvo zaradi tega malo bolj vznemirjeno.

27. septembra je minilo 78 let, odkar je z novoustanovljeno upravno občino Bregana pet slovenskih naselij v neposredni bližini KS Velika Dolina prišlo pod Neodvisno državo Hrvaško (NDH), del južnega Posavja je torej okupiral še četrti okupator. Takratne okupacije se danes spominjate s tradicionalnim pohodom, kajne?
Pod NDH so takrat prišle vasi Bregansko selo (današnja Slovenska vas, op. p.), Nova vas pri Bregani (današnja Nova vas pri Mokricah, op. p.) razen treh hiš, Jesenice na Dolenjskem, Obrežje in Čedem. In res je, gre za pohod po okupacijski meji med NDH in tretjim rajhom. V soorganizaciji KO DIS in KS Velika Dolina poteka vedno prvo soboto v juniju, letos je bil organiziran dvanajstič, bil sem tudi prvi organizator pohoda. Po položitvi venca pri spomeniku vsem umrlim v izgnanstvu in padlim v drugi svetovni vojni v središču Velike Doline se pohod začne po navadi v Novi vasi pri Mokricah, kjer je pri eni od hiš še vedno postavljen mejni kamen, na katerem na eni strani piše D, na drugi pa H. Označuje razmejitev med Nemčijo in NDH, ki je bila zavarovana z žično ograjo in od dva do štiri metre širokimi minskimi polji. Pohod se nadaljuje čez Rajec, Perišče, Brezje, Ponikve in se zaključi pri spominskem obeležju na podstavku piramide na Pisankah.

Prebivalci vaše KS Velika Dolina kot tudi sosednje KS Jesenice na Dolenjskem, ki sta obmejni KS, ste ob koncu lanskega leta ostali še brez zadnjega bankomata, ki je bil nameščen na bencinski črpalki ob avtocesti. Na območju z enim največjih mejnih prehodov sta le ena trgovinica in pošta, ki pa je majhna, ima deljen delovnik, samo eno uslužbenko in posledično dolge vrste. Verjetno ne bomo udarili mimo, če rečemo, da se zaradi takih odločitev iz Ljubljane počutite vedno bolj zapostavljene, kajne?
Se strinjam z vami. Včasih smo imeli celo sedem bankomatov v teh koncih, danes pa nobenega več, kar definitivno kaže na to, da na nas nekdo kar malo pozablja in nas na ta način zapostavlja. Res ne razumem, zakaj ne bi bil vsaj na slovenski strani mejnega prehoda bankomat, saj bi ga zagotovo koristili na primer šoferji tovornjakov in tudi tisti, ki morajo na licu mesta plačati globo. Če je bila na meji lahko menjalnica, ne vem, zakaj ne bi bil tudi bankomat, pa še zelo dobro bi bil varovan. Ponujamo tudi prostor za bankomat, če ga mogoče odgovorni ne morejo najti, zadovoljni bomo že samo z enim bankomatom, samo da ga bomo spet imeli. Zdaj ko ga ni, so ljudje primorani iti denar dvigovat v Brežice, bližje te možnosti ni. Problem je predvsem za tiste, ki nimajo prevoza. S tem ko so nam odvzeli še zadnji bankomat, so najbolj prizadeli že prej prizadete.

Tudi na območju KS Velika Dolina se v zadnjem času dogajajo ilegalni prehodi državne meje, večkrat so policisti tudi že ustavili sprovajalce, ki so imeli v vozilu ilegalne migrante. Kako se soočate s tem problemom in kakšni so odzivi prebivalcev?
Lahko povem, da marsikdo ob poslušanju takih novic ne ostane ravnodušen, ampak se razumljivo počuti nelagodno ob takem dogajanju v njegovi neposredni bližini, še posebej ko slišiš, da so tudi že prečkali dvorišča nekaterih krajanov. Seveda so bili ti toliko prisebni in so takoj poklicali policijo, a ko je ta prišla na prizorišče, ilegalcev naenkrat ni bilo nikjer več, očitno so se dobro skrili ali jih je nekdo že naložil in odpeljal dalje. Nekatere, predvsem ženske, je upravičeno strah, ko se odpravijo na sprehod, še posebej v gozd, seveda jim ni vseeno niti za otroke, ko se igrajo na prostem ali gredo zjutraj do avtobusne in potem po šoli spet domov.

Kaj menite o načrtih notranjega ministrstva, da bi v primeru ponovnega povečanega navala migrantov vzpostavili sprejemno-registracijski center poleg mejnega prehoda na Obrežju?
Seveda je razumljivo, da so krajani proti temu, saj takega centra nihče ne želi imeti v svoji bližini, a če bi že moralo priti do njegove vzpostavitve, bi moral biti obvezno zaprtega tipa, da se migranti ne bi kar prosto sprehajali naokoli in s tem ogrožali domačinov. Strinjam se, da jim je treba ponuditi osnovne življenjske potrebščine, kot so hrana in oblačila, a jih je treba v čim krajšem možnem času organizirano prepeljati bodisi v azilne domove bodisi kam drugam, tudi na primer v Avstrijo ali Nemčijo, če želijo izključno tam, pomembno je samo, da situacija ne uide izpod nadzora, da bi se tujci prosto gibali po okolici.

Poznamo vas tudi kot strastnega motorista, zagotovo pa svoj prosti čas zapolnite še s čim.
Že od rane mladosti sem imel rad motorje in hitrost, imam še vedno dobro ohranjen 600-kubični motor Yamaha FZ z razmeroma malo prevoženimi kilometri, s katerim še vedno rad polagam ovinke. Nisem član nobenega moto kluba, a se rad udeležujem motorističnih srečanj v bližini, na Velikih Malencah in Jesenicah na Dolenjskem. V prihodnosti bi se rad malo bolj posvetil še starodobnikom, zaenkrat mi za to še primanjkuje časa. Drugače doma tudi vrtnarim in imam vinograd, tako da dela ne zmanjka.

Predvidevamo, da bo prejeta oktobrska nagrada pri vas doma našla posebno mesto.
Upam, da bo (smeh). Seveda sem bil vesel, ko sem izvedel, da sem med letošnjimi občinskimi nagrajenci, in to je določeno priznanje za moje delo, a moram reči, da nisem počel vsega tega zato, da dobim neko priznanje. Sem tak človek, ki mi ni vseeno, kaj se dogaja v domačem kraju, poleg tega sem čutil, da ni pravega odnosa med občino in krajevno skupnostjo, zato sem se tudi odločil za vstop v lokalno politiko z namenom, da skušam ta odnos izboljšati, in mislim, da mi je to tudi uspelo.

Marijan Žibert, ki bo naslednje leto praznoval 80. življenjski jubilej, je doma v Gaju, kjer si je ustvaril družino. OŠ je končal na Veliki Dolini, nato je naredil poklicno šolo v Samoborju, tehnično in delovodsko srednjo šolo pa v Ljubljani. Po izobrazbi je tehnik. Začel je delati kot mehanik v bivši vojni pošti, kasneje preimenovani v remontni zavod Bregana. Bil je nekaj časa v Nemčiji, delal v Slovenijalesu in bil pred upokojitvijo vodja delavnic na Agroservisu kot samostojni komercialist in v. d. direktorja. Upokojil se je leta 1996, pri čemer je imel do leta 2003 na svoje ime še s.p. (pivnica v Brežicah in slaščičarna v Intermarketu). Vodil je mladinsko organizacijo v kraju in bil eden od ustanovnih članov KO DIS Velika Dolina v letu 1993, ki mu je predsedoval vse od ustanovitve do leta 2016. V Občinskem svetu občine Brežice je četrti mandat, leta 2008 je prišel kot nadomestni svetnik LDS namesto pokojnega Jožeta Avšiča. Nato je bil v mandatu 2010–2014 še svetnik LDS, od leta 2014 pa zastopa stranko ROK, katere soustanovitelj je. Predsednik KS Velika Dolina je neprekinjeno od leta 2002. En mandat je bil na čelu KS tudi že v osemdesetih letih in bil zadnji predsednik skupščine KS Velika Dolina.

Rok Retelj

Pogovor z Marijanom Žibertom je objavljen v zadnji številki Posavskega obzornika.
« Nazaj na seznam
»