Matjaž Prestor: Mladi naj izberejo šolo, ki bo uresničevala njihove interese

Osnovnošolke in osnovnošolci se ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo odločajo o svoji poklicni poti ter izbirajo med različnimi srednješolskimi izobraževalnimi programi. Z ravnateljem Srednje šole Sevnica Matjažem Prestorjem smo spregovorili, kako je mogoče v šolskem procesu spodbujati podjetnost, inovativnost in ustvarjalnost, kako priti do želenega poklica, kateri so poklici prihodnosti …

Kako, po vašem mnenju in izkušnjah, mladi razmišljajo o svoji prihodnosti, o poklicu, ki naj bi ga opravljali celo svoje življenje? Kaj oz. kdo vpliva na njihovo izbiro?
Mladi so v procesu odločanja za poklic postavljeni pred zelo težko preizkušnjo. Informacij in ponudb je ogromno. Sam že vrsto let spremljam najstnice in najstnike pri vstopu v Srednjo šolo Sevnica. Nekatere je v našo šolo pripeljala želja staršev, nekatere želja po delu z lesom, nekatere veselje do dela z lasmi, a so tudi takšni, ki so se vpisali, ker niso vedeli, katero šolo bi izbrali. Včasih bodoči dijaki povedo tudi, da imajo starši lastno delavnico in bodo nadaljevali družinsko obrt. Nekateri se vpišejo v določen izobraževalni program, ker ga je izbral njihov najboljši prijatelj, prijateljica. Nekateri se odločijo za šolo, ker je blizu kraja njihovega bivanja, a v zadnjem času prevladuje privlačnost in ponudba večjih izobraževalnih središč. Moja mlajša hči zaključuje osnovnošolsko izobraževanje in skupaj iščemo najbolj primerno srednje šolo, v kateri bo lahko uresničevala lastne interese na področju umetniškega izražanja. Pri starejši hčerki je bila izbira srednje šole veliko lažja, saj se je že v šestem razredu odločila za srednjo kozmetično šolo, ki jo je uspešno zaključila.

Ali se je zanimanje za poklicne in srednje strokovne šole, kjer se teoretično znanje povezuje s praktičnim, kar naj bi omogočilo lažji vstop na trg dela, v zadnjih letih povečalo?
Trend vpisa na srednje poklicne in tehniške šole se je od šolskega leta 2015/2016 do šolskega leta 2019/2020 začel obračati v njihov prid. V času epidemije, ko smo šole večinoma delovale na daljavo, se je vpis v šolskem letu 2021/2022 ponovno prevesil v prid gimnazije. Razloge gre iskati v boljšem, morda zavajajočem sploš­nem učnem uspehu, ki so ga osnovnošolke in osnovnošolci pridobili na daljavo v t. i. koronskem času, ko učitelji niso imeli možnosti ocenjevati v svojih razredih in so bile pridobljene ocene manj objektivne in so imeli tudi učenke in učenci z manjšimi učnimi sposobnostmi večje možnosti za vpis na gimnazijo. Mladi, ki so nekoliko bolj racionalni, se zavedajo, da imajo s tehnično ali poklicno izobrazbo boljšo možnost takojšnje zaposlit­ve. Poleg potreb na trgu dela je velika prednost poklicnega izobraževanja tudi ta, da imajo mladi po tri- ali štiriletni poklicni ali srednji strokovni šoli že poklic in se lahko že pri 18 letih uspešno zaposlijo.

Kako je s prehodnostjo med izobraževalnimi programi in priznavanjem opravljenih obveznosti v poklicnih in srednjih strokovnih šolah ter z možnostjo kasnejšega študija?
Spominjam se, da sem imel pred desetletji pri izbiri poklicne poti tudi sam nekaj težav, saj sem se odločal med srednjo strojno tehnično šolo in pedagoško gimnazijo. V tem času je deloval sistem splošnega usmerjenega izobraževanja, kar je bilo po mojem mnenju odlično in je škoda, da tega ni več. Takrat smo imeli možnost, da se po končanem prvem letniku preusmerimo na katero koli srednjo šolo, ker je bil predmetnik enoten. Sam sem izkoristil to možnost in se s srednje strojne šole po končanem prvem letniku prepisal v drugi letnik srednje pedagoške šole. V današnjih časih pogrešam ta sistem.

Danes se lahko učenke in učenci po zaključeni osnovni šoli vpišejo za poklicno izobraževanje v nižje poklicno, srednje poklicno in srednje strokovno izobraževanje. Programi nižjega poklicnega izobraževanja so namenjeni učencem, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost in končali najmanj sedem razredov devetletne osnovne šole oziroma so končali osnovno šolo po prilagojenem izobraževalnem programu. Izobraževanje traja dve leti, medtem ko srednje poklicno traja tri leta. Obe izobraževanji se zaključita z zaključnim izpitom, ki obsega tudi storitev oziroma izdelek z zagovorom. Zaključni izpit v srednjem poklicnem izobraževanju omogoča vpis v PTI, tako imenovani 3+2 program. To pomeni, da se dijakinje in dijaki lahko vpišejo v četrti letnik srednje poklicne tehniške šole, nato nadaljujejo z vpisom v peti letnik, ki ga zaključijo s poklicno maturo. Z opravljeno poklicno maturo je mogoč vpis na višješolske in visokošolske programe, z dodatnim izpitom iz izbranega predmeta splošne mature, pa tudi v določene univerzitetne študijske programe. Naj pojasnim s konkretnim primerom: dijaki v izobraževanem programu mizar na naši šoli pridobijo 3-letno poklicno izobrazbo in šolanje lahko nadaljujejo na srednjih šolah, kjer izvajajo program lesarski tehnik – PTI program. Po uspešno opravljeni poklicni maturi se lahko vpišejo na Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani ali na katero drugo smer. Sicer pa na naši šoli v letošnjem šolskem letu beležimo povečano željo po prestopih v poklicna izobraževalna programa frizer in mizar tako iz srednjega strokovnega izobraževanja kot tudi po menjavi smeri v poklicnem izobraževanju. Če imamo prostor v oddelku, omogočimo prestope, dijakinje in dijaki pa morajo usvojiti znanje predvsem pri strokovnih modulih za oba omenjena poklica.

V šolskem letu 2022/2023 ste poleg izobraževalnega programa mizar in frizer pridobili še program frizerskega tehnika, kaj pomeni ta novost?
Ta nov izobraževalni program je velika pridobitev, ki se je pripravljala ter usklajevala dolga leta, kajti napredek se ne dogaja le v tehniki, temveč tudi ostalih področjih in frizersko ni nobena izjema. Že dolga leta nazaj je preraslo le znanje in veščine striženja, barvanja in oblikovanja pričeske – materiali, barve in pripomočki se razvijajo ter s tem tudi tehnike in poznavanje sestavin. Znanje koloristike, kemijskih značilnosti ter skrbi za zdravje lasišča in las postaja nepogrešljiv del sodobnih frizerskih salonov in frizerskih akademij, velikih kozmetičnih korporacij ali pa manjših podjetij, ki se ukvarjajo z lasno kozmetiko. Gre za nadgradnjo obstoječega triletnega poklicnega izobraževanja in frizerski tehnik oziroma tehnica je prav to, kar sodobni svet potrebuje na frizerskem področju. V osnovi je še vedno frizer, frizerka s spretnostmi in veščinami, ki jih frizer mora obvladati, v znanju pa inovator, svetovalec, ki zna poskrbeti za dolgotrajnejše zadovoljstvo strank. Novega izobraževalnega programa smo izredno veseli tudi zaradi tega, ker so frizerke in frizerji končno dobili možnost nadaljevanje izobraževanja v svoji poklicni smeri.

V poklicne in srednje strokovne šole se po daljšem premoru ponovno uvaja vajeništvo – kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za njegovo izvajanje v šoli, kakšen je odziv delodajalcev?
Vajeništvo je oblika srednjega poklicnega izobraževanja, v kateri se dijak oziroma vajenec najmanj 40 % časa izo­bražuje v šoli in najmanj 50 % časa preživi na praktičnem usposabljanju pri delodajalcu. Bodoči vajenec se vpiše v izbrani izobraževalni program po enakem postopku kot drugi dijaki, a ob tem sklene še z izbranim podjetjem ali podjetnikom pogodbo o vajeništvu za vsa tri leta izobraževanja. V vajeništvu sodelujoči delodajalec mora verificirati učna mesta pri Gospodarski zbornici Slovenije ali Obrtno-podjet­niški zbornici Slovenije. Prosta učna mesta kandidati lahko poiščejo v Centralnem registru učnih mest. Z vajeništvom delodajalci in zbornice prevzemajo vse pomembnejšo vlogo v poklicnem izobraževanju, saj pri izvajanju programa v vajeniški obliki tesno sodelujejo s šolo, kajti vajenec se v podjet­ju usposablja pod vodstvom mentorja, šola pa v sodelovanju z njim za posameznega vajenca pripravi načrt izvajanja vajeništva, v katerem je med drugim opredeljena časovna razporeditev izobraževanja v šoli in usposabljanja v podjet­ju ter učni cilji. V času praktičnega usposabljanja pri delodajalcu vajenec prejema vajeniško nagrado. V drugem letniku opravi vmesni preizkus, ob zaključku izobraževanja pa zaključni izpit s končnim izdelkom. Žal od sprejetja zakona o vajeniškem sistemu leta 2017, ki je obetal prenovo na področju sodelovanja med šolami in delodajalci, le-ta ni zaživel v takšni obliki, kot so bila pričakovanja. Vajeniški sistem v Sloveniji izvaja okoli 20 srednjih šol in šolskih centrov, v srednješolskem izobraževalnem sistemu pa jih je 181, tako številke marsikaj povedo. V sistem vajeništva za program strojni mehanik je vključena Srednja šola Krško, ki je, tako kot Srednja šola Sevnica, del Šolskega centra Krško - Sevnica. Za vajeniški sistem izobraževanja bi si želeli več zanimanja, saj se na trgu dela pojavlja velika potreba po takšni obliki šolanja.

Na kakšen način vstopa v šolski sistem razvijanje podjetnosti, inovativnosti in ustvarjalnosti?
Podjetništvo je del odprtega kurikuluma in izvajamo ga v obeh izobraževalnih programih, v novem programu frizerski tehnik pa je del časa namenjen še promociji in trženju. V letošnjem šolskem letu smo sodelovali na Udarnem Knofu. Skozi šest delavnic, ki smo jih izvajali na naši šoli, so dijakinje in dijaki z mentoricami in mentorji ustvarjali na področ­ju kreativnega podjetništva ter nato svoje ideje predstavili na zaključnem dogodku. Na njem je bilo predstavljenih več kot 20 podjetniških idej dijakov, študentov, kreativcev in lokalnih podjetnikov iz Posavja in vesel sem, da je bila med njimi tudi Srednja šola Sevnica.

Kateri poklici so t. i. poklici prihodnosti, kateri bodo ostali, kateri so nepogrešljivi, kljub vse bolj popularni digitalizaciji? Striženje ali izdelava pohištva po meri na daljavo verjetno ne bo mogoča.
Ob tem se postavlja vrsta podvprašanj: ali nas bodo pri najbolj osnovnih veščinah zamenjali stroji; so klasični poklici obsojeni na pozabo itd.? Mnogi poklici, ki jim še pred nekaj leti nismo namenjali posebne pozornosti in jih marsikdo niti ne bi imenoval poklici, so danes med najbolj iskanimi in predstavljajo velik potencial za prihodnost, a perspektivni poklici prihodnosti niso le novi poklici, ki desetletje nazaj niti še niso obstajali, gre tudi za vsakdanje poklice, kot so mizar, električar, zidar… Ti so vedno bolj iskani. Teh profilov primanjkuje, saj se mladi vse pogosteje odločajo za študij ali pa sanjajo o privlačnih poklicih, ki v družbi uživajo večji ugled,  tradicionalne panoge pa tako pogosto ostanejo prezrte, kar je velika škoda. Med perspektivne poklice prihodnosti bi uvrstil strokovnjaka za kibernetsko varnost, ustvarjalca spletnih vsebin, razvijalca programske opreme in inženirja robotike, analitika podatkov, računovodjo. Vsekakor bodo ostali tudi poklici za delo z ljudmi, kot je zdravnik, medicinska sestra, psiholog, psihoterapevt, negovalka, osebni asistent ...

Vaša hči Gaja je spletna vplivnica, česar si želi mnogo mladih.
Gaja je že v času osnovne šole imela nekakšno svojo vizijo, kaj bo počela v življenju. Včasih je bilo kar težko, ker je izstopala iz povprečja in je že takrat ustvarjala na drugačen način kot njeni vrstniki in je bila večkrat tarča posmehovanja. Veseli me in ponosen sem, da v današnjem času daje vzgled in motivacijo ogromnemu številu mladih, ki jo spremljajo in jih preko svojih sporočil spodbuja k razmišljanju predvsem preko izkušenj na njeni življenjski poti. Delo, ki ga opravlja, ni osemurno, kot ga poznamo, ampak bi lahko dejal, da njen delovni čas traja veliko, veliko dlje. Sama pravi, da si težko predstavlja, pod kakšnim pritiskom so današnje mlajše generacije. V času njenega odraščanja so njeni sovrstniki želeli postati zdravniki, pevci, veterinarji itd. Izrazi, kot sta spletni vplivnež in bloger, sploh še niso bili poznani. Instagram je bil zanjo najprej le zanimiva aplikacija, ker je rada urejala fotografije in ustvarjala vsebine, nikoli pa si ni mislila, da bi lahko to postalo njena služba. Vse se je razvilo iz hobija, v katerem je iskreno uživala. Meni, da mnogo mladih spregleda svoje resnične želje in sanje, ker hrepenijo po slavi in življenju, ki ga vidijo vsak dan na Instagramu. Zdi se, kot da je to postal nov življenjski trend, a nobena dobra stvar ne pride zlahka, za vse je potreben čas in trud. Prepričana je, da vse pride do posameznika točno takrat, ko je ta na to pripravljen.

Kakšen nasvet bi dali bodočim srednješolkam in srednješolcem pri izbiri srednje šole? Kako naj se mlad človek, pri 14, 15 letih odloči za poklic, ki ga bo oz. naj bi ga opravljal celo življenje, čeprav vemo, da se obdobje 'odraščanja' približuje 30. letu starosti?
Za mlade, ki se še odločajo za lastno poklicno prihodnost, je bistveno, da prepoznajo lastna področja zanimanja in odkrijejo svoje talente. Pomembno je, da prepoznajo in razvijajo področja, na katerih doživljajo uspehe in zadovoljstvo, četudi so to področja, ki jih starši ne uvrščajo med najbolj perspektivne z vidika zaposljivosti. Trg dela se spreminja, poklici, brez katerih si danes ne predstavljamo življenja, morda čez nekaj let ne bodo več obstajali in ne bodo aktualni. Pred odločitvijo, v katero srednjo šolo, so pomembne vsebine izobraževalnih programov in možnosti nadaljevanja izobraževanja, a tudi ponudba dodatnih aktivnostih, v katere se lahko vključijo, možnosti sodelovanja v raziskovalnih projektih, sodelovanja v evropskih projektih Erasmus+ in tako naprej. Pomembno je tudi, da bodo z veseljem opravljali poklic, ki so ga izbrali. Mladi naj se odločijo za šolo, ki bo uresničevala njihove želje, interese, razvijala sposobnosti in omogočala ustvarjalnost.

Smilja Radi

Pogovor je objavljen v regionalnem časopisu Posavski obzornik, ki je izšel 2. februarja 2023.

#povezujemoposavje