Mestna občina Krško pogojuje nadaljnjo podporo projektu JEK2

​Krški občinski svet je na včerajšnji 6. izredni seji sprejel sklep o opredelitvi Mestne občine Krško do Analize usmeritev za načrtovanje Državnega prostorskega načrta za JEK2. Kot je dejal župan Janez Kerin, s tem državi podeljujejo 'rumeni karton'.

Kot so zapisali v sklepu, ki ga je podprlo 18, zadržanih pa je bilo 9 članov občinskega sveta, Občinski svet Mestne občine Krško glede umeščanja JEK2 v prostor izhaja iz resolucije o izhodiščih za umeščanje drugega bloka jedrske elektrarne Krško, sprejete 16. 10. 2025, ter iz sklepa o usmeritvah za načrtovanje Državnega prostorskega načrta za JEK2, sprejetega 27. 10. 2025. Občinski svet potem, ko se je seznanil z Analizo usmeritev za Državni prostorski načrt za JEK2, ki jo je občini 5. 2. 2026 posredovalo Ministrstvo za naravne vire in prostor, ugotavlja, »da Analiza usmeritev v ključnih vsebinskih segmentih ne upošteva podanih usmeritev Mestne občine Krško. Dokument Analiza usmeritev vsebinsko obravnava predvsem prostorsko-tehnične vidike umeščanja JEK2, ne upošteva pa celovite in sistemske obravnave infrastrukturnih, kompenzacijskih, upravljavskih, socialnih in razvojnih vprašanj, ki so sestavni del že sprejetih usmeritev Mestne občine Krško. Takšen pristop ne odraža dejanskega obsega in pomena projekta JEK2 ter ne zagotavlja zadostne podlage za dolgoročno družbeno sprejemljivost projekta v lokalnem okolju.«
 
Občinski svet zato svojo nadaljnjo podporo projektu JEK2 pogojuje z vzpostavitvijo celovitega, pravno zavezujočega in integriranega državnega okvira, ki mora pred sprejemom Uredbe o DPN za JEK2 zagotoviti:

1. zakonsko ureditev vseh posledic umeščanja JEK2, vključno z dokončno določitvijo lokacije, obsegom in vsebino omejene rabe prostora ter jasno opredelitvijo razvojnih, finančnih in kompenzacijskih mehanizmov za Mestno občino Krško in regijo Posavje;
2. pravno in časovno zavezujoče omilitvene ter izravnalne ukrepe za razvoj mestne občine Krško, katerih izvedba mora biti pogoj za začetek gradnje JEK2;
3. jasno določeno odgovornost države in investitorja za vse neposredne in posredne vplive na pravice, razvojne možnosti ter premoženjski položaj občine, občanov in gospodarstva;
4. jasno določeno odgovornost države in investitorja na način, da se predlaga sprejetje le tistih začasnih ukrepov za varovanje in urejanje prostora, ki so predvideni kot trajna zasedba za tehnološke potrebe projekta JEK2, v zvezi z ostalimi morebitnimi začasnimi ukrepi za varovanje in urejanje prostora pa se bosta država in investitor predhodno posvetovala z lokalno skupnostjo in z njo dosegla soglasje;
5. institucionaliziran model enakovrednega partnerskega sodelovanja med državo, investitorjem in lokalno skupnostjo, ki bo Mestni občini Krško in regiji Posavje zagotavljal aktivno vlogo pri pripravi, spremljanju, nadzoru in ključnih odločitvah v vseh fazah projekta.  
   

   Državni sekretar za nacionalni jedrski program Danijel Levičar

»Občinski svet Mestne občine Krško od Vlade Republike Slovenije in pristojnih ministrstev zahteva, da takoj pristopijo k zagotovitvi integralne koordinacije obeh procesov (priprava DPN in Razvojnega zakona) in vanjo vključi predstavnike Mestne občine Krško in regije Posavje,« se zaključi sprejet sklep. 

Vlada RS na današnji terenski seji v okviru obiska v Posavju potrjuje predlog sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta za Jedrsko elektrarno Krško 2. 

Levičar: Zaupajmo domači stroki
 
Pred potrditvijo sklepa smo bili priča pestri debati, v kateri so na vprašanja in pomisleke občinskih svetnikov in svetnic odgovarjali štirje državni sekretarji: državni sekretar za nacionalni jedrski program Danijel Levičar, državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek,  državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov in državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Uroš Vajgl, spremljali pa so jo predstavniki posavskih energetskih družb. Levičar je dejal, da kot Leskovčan ve, da je na lokacijo elektrarne vezanih nekaj težkih izzivov, je pa varna lokacija predpogoj, da se sploh začne iskati družbeno sprejemljivost. »Zaupajmo domačim strokovnjakom, ki znajo povedati, katera lokacija je varnejša. Odstopanje od tega nas lahko pripelje do zelo težke situacije, napačne odločitve v jedrskem sektorju imajo lahko zelo težke posledice,« je dejal.
 
V razpravi je bil najbolj oster svetnik Mitja Omerzu (EzK), ki se je obregnil ob dejstvo, da bo sklep o začetku priprave DPN za JEK2 sprejet na današnji (torek) terenski seji Vlade RS v Brežicah. »To je ogromna klofuta in škoda Krškemu ter kaže na odnos vseh akterjev, ki so vključeni v projekt DPN,« je menil. Pogrešal je interakcijo med občino, pripravljalcem DPN in investitorjem glede t. i. zahodne lokacije elektrarne in hladilnega sistema oz. skoraj 200-metrskega hladilnega stolpa na naravni vlek. »Tej državi enostavno ne verjamemo,« je poudaril in izpostavil zahtevo, da Vlada RS »ne sprejme tvegane odločitve o pričetku priprave DPN za JEK2, saj ne more prevzeti odgovornosti za bodisi pravno bodisi referendumsko zaustavitev projekta«.
 
Glaser: Vzhodna lokacija je neprimerna
 
Ker je imelo še nekaj svetnic in svetnikov pomisleke v zvezi z izpostavljenimi vprašanji, je za govornico stopil poslovni direktor GEN energije dr. Bruno Glaser in še enkrat pojasnil, zakaj je t. i. zahodna lokacija bolj primerna kot vzhodna. Slednja je namreč zaradi neugodne geološke sestave »neprimerna za gradnjo velike jedrske elektrarne«, saj bi zahtevala prekomerno zahtevne inženirske ukrepe za izpolnitev varnostnih standardov, predvsem na področju zagotavljanja ustrezne potresne varnosti, povzročila pa bi tudi bistveno večje vplive okolje (veliko večje izkope in nasutja terena, izkope pod nivojem podtalnice Save, zajem toplejše vode dolvodno od NEK za potrebe hlajenja ter poslabšanje poplavne varnosti). Poleg tega so dodatne študije pokazale, da standardnih dizajnov jedrskih elektrarn za takšno območje ni, torej bi morali delati t. i. first of a kind elektrarno. »Mi ne moremo biti referenca in poskusni zajček za neke bazične projekte, ki bi se prvič razvili pri nas,« je dejal Glaser, poleg tega bi to zelo podaljšalo izvedbo projekta. Glede hladilnega sistema je povedal, da le-ta še ni bil dokončno izbran oz. je naročena študija, v kateri naj bi obravnavali vse možne variante in naj bi bila končana septembra letos. Načrtujejo tudi oglede različnih tehnologij v jedrskih elektrarnah po Evropi.
 
Župan Janez Kerin je pred glasovanjem dejal, da v športnem žargonu Mestna občina Krško državi podeljuje 'rumeni karton', saj je bila občina »potisnjena ob zid«, zato je apeliral, da v bodoče pravočasno in bolj resno upošteva njene predloge in pripombe. Kot je povedal po seji, s tem sklepom sporočajo državi, da MO Krško še vedno podpira umeščanje projekta JEK2 v prostor, vendar ob določenih pogojih. »Verjamemo, da imamo še vedno v rokah določene varovalke, ki jih bomo uporabili, ko bomo začutili, da smo zavrženi igralec v tem postopku. Poleg tega smo dali jasno vedeti, da želimo sočasnost tako priprave DPN kot razvojnega zakona, ki bo našim občankam in občanom prinesel stvari, ki niso predmet DPN,« je še dejal. V končni fazi je možen tudi lokalni referendum za ugotavljanje t. i. družbene sprejemljivosti projekta, vendar župan verjame, da bo občina upoštevana v še dolgotrajnem postopku umeščanja projekta.

P. P.