Časopis za pokrajino Posavje
20.09.2020
POSAVSKI OBZORNIK
novi
arhiv

»Mestno jedro Brežic se ne razvija tako, kot bi se moralo«

Objavljeno: Četrtek, 10.09.2020    Rubrika: NOVICE Redakcija
posvet_o_razvoju_mesta_brezice (15)

Predsednica sveta KS Brežice Alenka Černelič Krošelj je izrazila željo, »da bi mesto živelo, mogoče enkrat tudi cvetelo«, s čimer se zagotovo strinjajo meščani Brežic in še marsikdo drug.

V sredo se je na grajskem dvorišču v Brežicah odvil posvet o razvoju mesta Brežice. Povod zanj je nedavna vključitev občine Brežice oz. samega mesta Brežice v Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Udeležili so se ga večinoma meščani, ki so na koncu lahko tudi sodelovali v razpravi o razvoju mesta.

»Da bi mesto živelo, enkrat tudi cvetelo«

posvet_o_razvoju_mesta_brezice (35)

Mateja Hafner Dolenc, generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije

Kot je na začetku povedal župan Ivan Molan, skušajo mesto Brežice, ki ni mestna občina, razvijati kot somestje v Posavju, za katerega verjame, da bo enkrat postalo samostojna pokrajina. Po njegovem razvoj mesta sloni na pomembnih stavbah, dogajanju pa tudi meščanih, zato se je zahvalil vsem, ki so prišli na posvet, v upanju, da bi ga oplemenitili s svojimi idejami o razvoju mesta. Predsednica sveta KS Brežice Alenka Černelič Krošelj je omenila, da mesto že od leta 2002 sooblikujejo z Društvom za oživitev mesta Brežice, tako da opozarjajo na vrednote mesta, tako središčnega dela kot tudi okolice, ki se je razvijala po drugi svetovni vojni pa vse do devetdesetih let prejšnjega stoletja. V Združenje zgodovinskih mest Slovenije je že nekaj let vključena Kostanjevica na Krki, letos poleti pa so se kot 18. član tega združenja pridružile tudi Brežice. Tudi v KS Brežice si prizadevajo, »da bi mesto živelo, mogoče enkrat tudi cvetelo«, je še dodala Černelič Krošljeva.

Pogoj je staro mestno jedro, ki je kulturni spomenik

posvet_o_razvoju_mesta_brezice (23)

Brežiški župnik Milan Kšela ugotavlja, da staro mestno jedro zamira.

Generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije (ZZMS) Mateja Hafner Dolenc je po predvajanju razglednice, v kateri so predstavljena vsa mesta, ki so trenutno včlanjena v združenje, povedala, da nastanek združenja, ki je bilo najprej skupnost starih mest v RS, sega v leto 1993, ko so se v Piranu zbrali župani Pirana, Ptuja in Škofje Loke. Leta 2001 je iz skupnosti nastalo združenje, saj so se mu pridružila še nekatera druga zgodovinska mesta in tudi gospodarske družbe, pred tremi leti pa se je združenje še bolj organiziralo. ZZMS je tako gospodarsko interesno združenje, ki deluje kot gospodarska družba, z včlanjenimi 18 mesti in osmimi gospodarskimi družbami. Kot je poudarila, so v združenju povezana tista mesta, ki se zavedajo pomena starih mestnih jeder, kulturne dediščine, ki jo povezujejo s turizmom, kar predstavlja razvoj samega mesta. Pogoj za pridružitev združenju je staro mestno jedro, ki je z odlokom zaščiteno kot kulturni spomenik. Navedla je, da ima 18 mest (občin) z mestnimi jedri na svojem ozemlju po ocenah 75 % najkvalitetnejše stavbne dediščine v Sloveniji, tri Unescove spomenike: rudnik živega srebra v Idriji, obhode kurentov na Ptuju in Škofjeloški pasijon, skupni vpis pa imata Idrija in Škofja Loka s klekljanjem čipk v Sloveniji. V teh zgodovinskih mestih je doma kultura, saj imajo skupno kar 60 galerij, muzejev, razstavišč, knjižnic in drugih zavodov s področja kulture. »Združenje s pomočjo Slovenske turistične organizacije izvaja turistično promocijo mest, a le-ta ne bo uspešna, če mesta oz. njihova središča ne bodo obnovljena oz. prenovljena,« je dejala Hafner Dolenčeva, a je obenem opozorila, da so se sredstva za obnovo kulturne dediščine, kamor spadajo tudi mestna središča, zelo zmanjšala, saj v zadnji finančni perspektivi za kulturno dediščino niso dobili niti evra. Finančne vire posledično iščejo preko evropskih razpisov, nove izzive pa prinaša tudi nova finančna perspektiva 2021–2027.
posvet_o_razvoju_mesta_brezice (25)

Stanovalca v starem mestnem jedru sta tudi Laura in Primož Rueh.

Omenila je še projekt Šola prenove, v katerega so vključeni predvsem mladi in s pomočjo katerega želijo opogumiti lastnike objektov, ki imajo status kulturne dediščine, da se odločijo za obnovo oz. prenovo le-teh. Preden so besedo dobili meščani, je Černelič Krošljeva še povedala, da so tudi že pripravili in oddali gradivo za promocijski katalog zgodovinskih mest, ki bo izdan v več jezikih.

Pogledi meščanov na (ne)razvoj mesta

Prvi je spregovoril brežiški župnik Milan Kšela, ki po skoraj 40 letih opravljanja duhovniškega poklica v tem mestu ugotavlja, da mesto, predvsem staro mestno jedro, zamira, saj je bilo npr. leta 1981, ko je sem prišel kot župnik, mesto zelo živo in polno dogajanja. »Od gradu do Rokove cerkve se zelo malo dogaja, tistim, ki pravijo, da so Brežice predvsem ob koncih tedna mesto duhov, dam kar prav. Še dobro, da imamo ob nedeljah dopoldne maše, da je vsaj nekaj dogajanja, sicer bi bilo središče Brežic ta dan skorajda brez ljudi,« je povedal. Primož Rueh, ki stanuje na glavni brežiški ulici, se je strinjal z besedami predhodnika, rekoč, da kot prebivalci starega mestnega jedra opažajo, da se mesto ne razvija v taki smeri, kot bi se moralo. Predlagal je, da bi se poskusilo določene točke v mestu (npr. čudovite stare stavbe) urediti, saj si vsak turist oz. prišlek, ki prvič pride v mesto, določene stvari seveda zapomni. »Želja je, da bi naše mestno jedro res zaživelo, da ne bomo v takšni osami ob sobotah in nedeljah,« je še dodal. Vesno Savić je zanimalo, ali ima občinska uprava v naslednjem proračunu, ki bo že znotraj nove finančne perspektive 2021–2027, v mislih tudi obnovo zahodne fasade mesta, ki po njenih besedah vsako leto izpade iz proračuna. Vlado Podgoršek je postavil vprašanje, in sicer kakšne načrte ima občina z vsemi štirimi simboli mesta – grad, vodovodni stolp, železni most in akumulacijsko jezero HE Brežice oz. t. i. brežiško morje –, ob sovpadanju zahodne mestne fasade. Po besedah Toneta Jesenka so v preteklosti v starem mestnem jedru obnovili tri stare stavbe z namenom, da bi vanje privabili tudi stanovalce. »Ne smemo spregledati, da nekaj družin danes še živi v mestnem jedru, s čimer vseeno dajejo določeno življenje mestu takrat, ko je najbolj mirno in tiho,« je dejal. Laura Rueh je izpostavila prehrupne prireditve v mestu, saj po njenem tega staro mestno jedro, še posebej zdaj, ko se je pridružilo zgodovinskim mestom, ne prenese, prav tako je opozorila, da kar nekaj lastnikov hiš v mestnem jedru že vrsto let ne skrbi dovolj za svoje objekte, kar se vidi po umazanih fasadah, neurejeni okolici itd., pa tudi da komunala ne čisti svetilk po mestu. Janez Hribar pa je na koncu opozoril na podiranje dreves v brežiškem parku, pri čemer naj bi les uporabili za privatne namene. »Naj ga raje dajo v Kostanjevico na Krki, bo zagotovo prišel prav organizatorjem Forme vive,« je predlagal. Vmes se je v razpravo vključil tudi župan Molan, ki je priznal, da res ni pravega utripa v starem mestnem jedru, a po njegovih besedah se skozi leto vseeno dosti dogaja, že zaradi prireditev (Maj v mestu, festival BMM, Mestna promenada, muzejska dogajanja ...), ki jih organizirajo ustanove, zavodi in društva v sodelovanju z občino. Spremenjen način življenja botruje manjši živahnosti v mestu, saj ni več trgovin, butikov itd., je dejal in omenil, da je tudi veliko pripomb na račun glasne glasbe in dogajanja pozno v noč, kot je npr. BMM. V zadnjih 15 letih so v infrastrukturo mestnega jedra vložili prek 30 milijonov evrov, je poudaril in dodal, da je samo jedro danes veliko lepše urejeno, kot je bilo včasih.

R. R.

#povezujemoposavje
« Nazaj na seznam