Mladi ostajajo tam, kjer vidijo prihodnost

Izseljevanje mladih iz kraja je vse pogostejši pojav, ki pomembno vpliva na razvoj in prihodnost lokalnih skupnosti. Te se soočajo z upadanjem števila prebivalcev in staranjem prebivalstva. V povezavi s tem smo soočili mnenja treh predsednikov krajevnih skupnosti (Bizeljsko, Dolenja vas in Sevnica).

Izseljevanje mladih ostaja eden največjih izzivov razvoja podeželja. Čeprav se razmere med krajevnimi skupnostmi v Posavju razlikujejo, sogovorniki opozarjajo na podobne razloge, zaradi katerih mladi po končanem šolanju odhajajo v večja mesta ali tujino. Med najpogosteje omenjenimi so pomanjkanje kakovostnih delovnih mest, težji dostop do stanovanj in gradbenih parcel ter centralizacija države. Hkrati pa poudarjajo, da lahko lokalne skupnosti z ukrepi ustvarijo pogoje, zaradi katerih bodo mladi ostali doma ali se po študiju vrnili.

Razmere niso povsod enake

Medtem ko na Bizeljskem in v Sevnici opozarjajo na dolgoročne posledice odseljevanja, je slika v Dolenji vasi precej drugačna. Predsednik sveta KS Dolenja vas Matej Libenšek pravi, da pri njih množičnega odhajanja mladih ne zaznavajo. »Izseljevanje mladih iz naših krajev je minimalno. Tisti redki, ki odidejo, to storijo predvsem zaradi centralizacije oz. iskanja boljše službe in pomanjkanja gradbenih parcel, kjer bi si mladi lahko zgradili svoj dom.« Predsednica sveta KS Bizeljsko Mateja Kmetič medtem opozarja, da se mladi po končanem šolanju pogosto odločijo za selitev v večja mesta ali tujino, kjer vidijo več zaposlitvenih možnosti, boljšo infrastrukturo in pestrejše družabno življenje. Posledice so manj otrok v vrtcih in šolah, staranje prebivalstva ter slabše razvojne možnosti kraja. Podobno opozarja predsednica sveta KS Sevnica Stanka Žičkar. »Ta problem bi morali začeti reševati že včeraj. Pišejo in sprejemajo se strategije za mlade, ki se potem ne uresničujejo in so same sebi namen.«

Delo je glavni razlog za obstanek

Sogovorniki se strinjajo, da mladi ostanejo tam, kjer imajo možnost kakovostne zaposlitve. V Dolenji vasi imajo pri tem pomembno prednost. »Tisti domačini, ki ostajajo v naših krajih, ostajajo predvsem zaradi stabilnih služb na področju energetike,« poudarja Libenšek. Po njegovem bo prihodnost odvisna predvsem od tega, ali bodo ta delovna mesta ostala. Žičkar meni, da prav pomanjkanje kakovostnih delovnih mest mlade sili v vsakodnevne migracije proti Ljubljani in Mariboru, kjer mnogi nato ostanejo in živijo. Po njenem bi bilo treba v občino privabiti podjetja z višjo dodano vrednostjo, zlasti s področja informacijskih tehnologij. Tudi Kmetič rešitev vidi v ustvarjanju novih delovnih mest ter podpori podjetništvu, kmetijstvu, vinogradništvu in turizmu, ki imajo na Bizeljskem velik razvojni potencial.

Brez stanovanj ni prihodnosti

Ob zaposlitvah sogovorniki kot eno ključnih težav izpostavljajo stanovanjsko problematiko. Libenšek meni, da bi morali pospešiti pripravo občinskih prostorskih načrtov in mladim zagotoviti več gradbenih parcel. »Največjo težavo vidim v tem, da občina mladim ne omogoča osamosvojitve v lastnem domu,« opozarja Žičkar. Kot primer dobre prakse navaja hrvaške občine, kjer so lokalne skupnosti pripravile zemljišča za gradnjo stanovanj za mlade in jim skupaj z bankami pomagale pri financiranju. Podobno razmišlja tudi Kmetič, ki poudarja, da bodo mladi svojo prihodnost v domačem kraju videli le, če bodo dostopna stanovanja oz. gradbene parcele spremljala tudi kakovostna infrastruktura in možnosti za osebni razvoj.

Kakovost življenja šteje

Po mnenju sogovornikov pri odločitvi za življenje v domačem kraju niso pomembne le službe. Žičkar izpostavlja kakovostne vrtce in šole, društveno življenje ter boljše prometne povezave, ki bi jih izboljšala tudi tretja razvojna os. Kmetič dodaja pomen digitalne infrastrukture za delo na daljavo ter športnih in kulturnih dejavnosti, ki prispevajo k večji kakovosti bivanja. V Dolenji vasi medtem opažajo tudi priseljevanje, predvsem tujih državljanov, ki jih privabljajo ugodni življenjski pogoji in stabilna delovna mesta. Nekaj priseljevanja zaznavajo tudi na Bizeljskem, kjer se za življenje odločajo posamezniki in družine, ki iščejo mirnejše okolje ali poslovne priložnosti.

Čeprav so razmere med krajevnimi skupnostmi različne, vsi trije sogovorniki prihajajo do podobnega zaključka: mladi bodo ostajali tam, kjer bodo lahko dobili dobro zaposlitev, si ustvarili dom in živeli kakovostno življenje. Prav ustvarjanje takšnih pogojev bo odločalo o tem, ali bodo posavski kraji tudi v prihodnje ostali privlačni za mlade družine.

Rok Retelj

Prispevek je v rubriki Pro et contra objavljen v Posavskem obzorniku, ki je izšel 23. julija 2026.

#povezujemoposavje