Mlinarsko obeležje kot spomin na mlinarsko dejavnost v Krški vasi

Na dan reformacije so v Krški vasi ob mlinarskem obeležju oz. mlinskem kamnu pripravili kratek kulturni program, v katerem so se spomnili mlinarske dejavnosti v Krški vasi, ki ji je postavljeno obeležje tudi posvečeno.

Kot je omenil Marjan Piltaver, je v drugi polovici 19. stoletja od izvira do izliva reke Krke delovalo okoli 40 mlinov. Kar trije - Dvornikov, Žokaljev in Kovačičev mlin - so bili v Krški vasi, mleli pa so žito tudi za okoliške vasi. Mline so poganjala vodna kolesa z lopatami - značilen način pogona za mline ob rekah z veliko in stalno vodno močjo. Mleli so na klasičen način - na kamne, ki so jih običajno imeli po več parov, odvisno od števila vodnih koles. Mlini so v Krški vasi mleli žito prek 200 let, propadati pa so začeli zaradi industrializacije in posledično manjšega prometa v času po drugi svetovni vojni.

Kamen na podstavku je eden od mlinskih kamnov, ki so nekoč mleli žito v Dvornikovem mlinu. Izklesan je iz rečnega konglomerata in verjetno izvira iz enega od kamnolomov, ki so nekoč delovali ob reki Savi, je opisal Piltaver in dodal, da sta Krškovaščana Irena Bausovac in Zvonko Gorišek predlagala nekaterim prijateljem, da bi pristopili k obeleženju krškovaških mlinov. Skupina si je nadela ime Iniciativa za ohranitev kulturne in zgodovinske dediščine Krške vasi. Gradivo o mlinih v Krški vasi, ki ji ga je pomagala zbrati Bausovčeva, je uredila Manca Račič, študentka etnologije iz Cerkelj ob Krki, o mlinskem kamnu in zgodovinskih dejstvih pa dr. Maja Bausovac.

Iniciativa je k sodelovanju hotela pritegniti vse družine, ki so se ukvarjale z mlinarstvom, vendar k obeleževanju mlinarske dediščine lastniki Kovačičevega mlina niso pristopili, tako da sta primerno predstavljena samo Žokaljev in Dvornikov mlin. Pri pridobivanju gradiva so sodelovali tudi Dolenjski muzej Novo mesto, Posavski muzej Brežice in Zgodovinski arhiv Celje. Sredstva za izdelavo obeležij je prispevala Krajevna skupnost Krška vas, za napis na mlinskem kamnu pa Turistično društvo Krška vas. Bausovčeva je bila organizator, Gorišek pa glavni izvajalec. Obeležja in mlinski kamen so na sedanje mesto v delovni akciji postavili Zvonko Gorišek, Dušan Prah, Tone Komočar, Matej Bausovac, Branko Pšeničnik, Sašo Mladkovič, Irena Bausovac in Jože Piltaver.

Piltaver je v nadaljevanju prebral še nekaj pregovorov o mlinih in mlinarjih ter deklamiral ljudsko pesem Stari mlin, Zdravko Vegelj je recitiral Kajuhovo pesem Ob starem mlinu, člani Moškega pevskega zbora KD Ivan Kobal Krška vas pa so zapeli pesmi z mlinarsko tematiko.

Še prej so na drugi strani ceste pri spomeniku padlim in žrtvam vojnega nasilja tradicionalno opravili slovesnost, posvečeno spominu na padle borce, umrle izgnance v taboriščih in ostale žrtve vojnega nasilja. Program so prav tako pripravili člani KD Ivan Kobal Krška vas.

R. R.