Most v Jelovcu potrebuje obnovo

Na sevniški občinski seji so nekateri svetniki nekajkrat opozorili na most v Jelovcu, ki povezuje levi in desni breg reke Mirne na relaciji Boštanj–Tržišče. Zavod za gradbeništvo Slovenije je v lanskem oktobru po naročilu Občine Sevnica izvedel pregled mostu, saj je cilj občine celovita sanacija objekta.

OPIS MOSTU, KI JE DEL TEHNIŠKE DEDIŠČINE

Odsek za mostove in inženirske objekte Oddelka za konstrukcije Zavoda za gradbeništvo Slovenije je po opravljenem ogledu izdelal poročilo s slikovnim materialom o stanju objekta, v katerem je uvodni del namenjen opisu mostovne konstrukcije: »Most sestavljata dva armiranobetonska loka, ki ju z voziščno konstrukcijo povezuje 17 nateznih vešalk različnih dolžin. Plošča je branasta konstrukcija. Sestavljena je iz dveh vzdolžnih nosilcev, ki potekata po spodnjem levem in desnem robu prekladne konstrukcije ter 21 prečnih nosilcev. Ti delijo ploščo na 20 enakih prekatov. Okoli nosilcev je prisotna plitka vuta, tako da je plošča spremenljive debeline. Med 2. in 3. ter 17. in 18. prekatom sta namesto enega nosilca prisotna dva, ki ju ločuje rega debeline cca. 2 do 3 cm. Vozišče je sestavljeno iz armiranobetonske plošče, na katero so položene lesene kocke, potopljene v bitumen ter steptan drobljenec oziroma makadam. Med stebri je prisotna jeklena varnostna ograja, ki je 2016 zamenjala poškodovano obstoječo ograjo. Brežine Mirne so obložene z večjimi skalami.«

STANJE MOSTU

Most, ki je del tehniške dediščine, saj je bil zgrajen ob gradnji enotirne železniške proge med Tržiščem in Sevnico, ki se je gradila v letih 1936–1938, v bližini pa stoji v tudi železniška postaja, je bil predan namenu leta 1937 in čas ga je že močno načel, kot pravi poročilo ZAG.

»Zaradi neustrezno izvedenega odvodnjavanja in hidroizolacije voda poljubno pronica do in preko prekladne konstrukcije. To je privedlo do korozije vgrajene armature in posledično do obširnih poškodb betona, tj. delaminacije krovne plasti betona na nosilcih in plošči prekladne konstrukcije. Beton je slabe kvalitete. Prisotnih je veliko gnezd na vseh konstrukcijskih elementih prekladne konstrukcije. Nosilna armatura nosilcev je mestoma močno korodirana in povzroča odpadanje krovne plasti. Najbolj poškodovan je dvojni prečni nosilec nad desnim bregom, kjer je na sredini razpona prisotna le močno korodirana natezna armatura. Krovna plast betona je pretanka na večini prekladne konstrukcije. Na nosilcih in plošči so prisotni vidni znaki zamakanja skozi voziščno plast. Loka sta v razmeroma dobrem stanju in imata le nekaj manjših delaminacij na spodnji strani. Večina vešalka je delaminiranih na zunanji strani, kar je bilo predhodno že sanirano z ometom, ki sedaj ponovno odpada. Vzrok je korozija vzdolžne natezne armature. Hodnik je mestoma popolnoma uničen in razpada. Dilatacijske rege so zasute s peskom na levem in desnem robu pa odprte. Pod lesenimi kockami, ki tvorijo vozišče, je betonska plošča brez hidroizolacije. Na mestu sondiranja je les je popolnoma preparel, vendar v tlaku še vedno nosi. Celotno vozišče je prekrito z makedamom oziroma peskom. Krajna opornika sta v dobrem stanju in kažeta le nekaj manjših znakov zamakanja skozi razpoke. Delaminacij ni prisotnih. Obloga brežine desnega brega reke je na spodnji polovici uničena, skale pa se postopoma valijo v strugo,« v nadaljevanju pravi poročilo.

Kaj svetujejo strokovnjaki? »V sklopu t. i. rednega pregleda, ki smo ga izvedli od tal in z lestvijo, so bile identificirane močne poškodbe nosilne konstrukcije, predvsem na prekladni konstrukciji, tj. plošči in nosilcih. Beton je slabo vgrajen in predvidoma zelo slabe kvalitete. Vgrajena gladka armatura je na veliko mestih močno korodirana. Loka sta v razmeroma dobrem stanju, sanirane vešalke pa so ponovno delaminirane zaradi korozije armature. Vozišče, hodnik in robni venec so praktično uničeni. Objekt je v slabem stanju in potrebuje celovito sanacijo ali zamenjavo v roku treh let.«

S. R.

»povezujemoposavje